Lokalni program kulture Občine Slovenske Konjice za obdobje 2014–2020

Home / Lokalni program kulture Občine Slovenske Konjice za obdobje 2014–2020

Lokalni program kulture Občine Slovenske Konjice za obdobje 2014–2020

 

  1. IZHODIŠČA LOKALNEGA PROGRAMA KULTURE

 

Lokalni program kulture Občine Slovenske Konjice 2014 – 2020 izhaja iz obstoječega stanja kulture v Občini Slovenske Konjice.

Pravna podlaga za sprejem lokalnega programa kulture je:

  • Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo – ZUJIK – (Ur. l. RS, št. št. 77/2007 – uradno prečiščeno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11 in 111/13));
  • Resolucija o Nacionalnem program za kulturo 2014 – 2017 (Uradni list RS, št. 99/13),
  • Strategija razvoja splošnih knjižnic Slovenije 2013-2020,
  • Srednjeročni razvojni program Občine Slovenske Konjice.

 

Namen lokalnega programa kulture je ugotoviti vlogo kulture v nadaljnjem razvoju občine, določiti temeljne strateške cilje na področju kulture, urediti način izvajanja kulturne politike in  spodbuditi nadaljnji razvoj kulture.

Lokalni program kulture opredeljuje cilje in ukrepe za dosego zastavljenih ciljev. Sprejema se za obdobje 2014 – 2020.

 

V skladu z dosedanjo tradicijo se v kulturi nadaljuje s politiko odprtosti in pluralizma, le da bo zaradi negativnih učinkov gospodarske in finančne krize potrebno na nekaterih področjih omejiti obseg programov, nikakor pa njihove kakovosti!

 

Nosilci kulture v Občini Slovenske Konjice so javni in zasebno zavodi, samostojni kulturni ustvarjalci in ljubiteljske skupine, vanjo pa sodijo tudi vede, ki so s kulturo neposredno povezane in infrastruktura, ki omogoča njeno produkcijo. Posebno pozornost je potrebno posvečati tudi odnosu do slovenskega jezika in jezikovne kulture.

 

Lokalni program kulture vsebuje naslednje elemente:

  • analiza obstoječega stanja za vsa področja kulture,
  • javni interes na področju kulture,
  • opredelitev institucionalne in ljubiteljske kulture,
  • kulturna dediščina,
  • infrastruktura za izvajanje kulturne dejavnosti,
  • kultura v povezavi z izobraževanjem, športom, turizmom in delovanjem mladih v občini,
  • medobčinsko in mednarodno sodelovanje,
  • posebni projekti na področju investicij,
  • prikaz financiranja kulture,
  • SPIN analizo …

 

Občina Slovenske Konjice ima na področju kulture velik kadrovski in vsebinski potencial. Na področju institucionalne kulture deluje Javni zavod Splošna knjižnica Slovenske Konjice, z notranjima organizacijskima enotama (Center za kulturne prireditve in TIC Slovenske Konjice) kot izvajalec na področju kulture, katerega ustanoviteljica je Občina Slovenske Konjice.

Osnovna dejavnost knjižnice je še vedno izbor, nabava, obdelava, hranjenje in posredovanje knjižničnega gradiva, v prvi vrsti pa je knjižnica namenjena informiranju, izobraževanju, raziskovanju, razvedrilu, duhovnim potrebam in razvijanju pismenosti oziroma dvigu bralne kulture. Center za kulturne prireditve skrbi za celovito, bolje organizirano kulturno ponudbo v občini, Turistično informacijski center pa za trženje kulturne dediščine in turistično ponudbo kraja.  H kulturni podobi občine s pedagoško in koncertno dejavnostjo prispeva tudi Glasbena šola Slovenske Konjice.

 

Posebno mesto na področju kulture ima ljubiteljska dejavnost. V programu so predstavljene in opisane vse dejavnosti in njihovi akterji  ter dve ključni organizaciji, ki poleg Centra za kulturne prireditve, povezujeta in  nudita pomoč društvom na področju ljubiteljske kulture: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti – Območna izpostava Slovenske Konjice in Občinska kulturna zveza Slovenske Konjice.

 

Na področju premične in nepremične kulturne dediščine Občina Slovenske Konjice zelo dobro sodeluje tudi z drugimi javnimi zavodi izven občine, kot so Pokrajinski muzej Celje, Muzej novejše zgodovine Celje, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije – OE Celje, Zgodovinski arhiv Celje in Območna knjižnica Celje.

Na področju nepremične dediščine je prioriteta razglasitev Žičke kartuzije za spomenik državnega pomena in pridobitev znaka Evropske dediščine, ki posledično prinašata možnost za kandidiranje na novih razpisih in s tem možnost za dodatna finančna sredstva.

 

Na investicijskem področju je izpostavljena dograditev Doma kulture Slovenske Konjice – Kulturnega centra, adaptacija podstrešja OŠ Pod goro za potrebe Glasbene šole, dokončanje obnove Doma kulture Loče, nadaljnja obnova Žičke kartuzije in Starega gradu.

 

Z rešitvijo ključnih infrastrukturnih problemov bomo postavili pogoje za trajnejši razvoj in izkoristili razpoložljiv kulturni potencial in okrepitev vsebin na področju kulturnega turizma.

Vsekakor bomo morali na področju kulture, okrepiti povezavo tudi med  kulturo in ostalimi področji v občini (izobraževanje, šport, delovanje mladih), medtem ko tesna povezava z dejavnostjo turizma že obstaja. Trženje kulture v povezavi z gospodarstvom in drugimi področji, izkoriščanje novih možnosti financiranja iz strukturnih skladov, povezovanje izvajalcev na področju kulture ter usklajena promocija kulturnega dogajanja in promocija Slovenskih Konjic kot mesta cvetja in vina je nujna ter predstavlja cilj za bližnjo prihodnost.

 

Strateški del programa sestavljajo smernice, ki predstavljajo prioriteto delovanja Občine Slovenske Konjice v naslednjem srednjeročnem obdobju. Smernice so osnova za nadaljnje ukrepanje na posameznih področjih.

 

 

 

  1. INSTITUCIJE NA PODROČJU KULTURE

 

Občina Slovenske Konjice skrbi za zagotavljanje javnih dobrin in izvajanje kulturne politike preko različnih institucij v občini, in sicer Javnega zavoda SK Slovenske Konjice, Glasbene šole Slovenske Konjice ter organizirane ljubiteljske kulture v sodelovanju z Javnim skladom Republike Slovenije za kulturne dejavnosti – Območno izpostavo Slovenske Konjice. Javni interes na področju kulture uresničuje s sofinanciranjem programov in projektov različnih društev ter drugih izvajalcev preko javnih razpisov.

 

2.1. KULTURNA TRADICIJA

 

Po drugi svetovni vojni se je pred izgradnjo Kulturnega doma kulturno življenje odvijalo v tako imenovanem Mladinskem domu, v stavbi, kjer je danes Konjičanka. Začetki današnjega Doma kulture segajo v leto 1947, ko so z obsežnimi udarniškimi deli začeli graditi tako imenovan Zadružni dom. Z gradnjo so začeli na mestu, kjer danes stoji Dom kulture. Preden so z deli začeli, je bilo potrebno porušiti nekaj starih objektov in sicer Lavričevo skladišče ter gospodarsko poslopje, ki je spadalo k Sutterjevi gostilni.

Kmalu po začetku del so si glede zadružnega doma premislili, saj Konjice niso imele primernega hrama kulture, zato so načrte preusmerili v gradnjo Kulturnega doma. Gradbeni načrt za potrebe Kulturnega doma je spremenil konjiški gradbenik Kastelic.

Tako kot za mnoge javne gradnje v povojnem obdobju, je bilo tudi za Kulturni dom značilno udarniško delo. Pri delih in gradbenem materialu ter opremi so pomagali mnogi obrtniki, podjetja in Konjičani z udarniškim delom.

Odprtje Kulturnega doma so Konjičani navdušeno pozdravili 29. novembra 1952.

Dom kulture v Slovenskih Konjicah je bil obnovljen () v 80. letih prejšnjega stoletja, ko so se s pomočjo konjiških podjetij lotili temeljite obnove, pred dobrim desetletjem je bil zgrajen prizidek, v katerem se odvija galerijska in knjižnična dejavnost, pred kratkim pa je bila izvedena energetska sanacija stavbe.

 

S pridobitvijo kulturnega “hrama” se je pričelo ustanavljanje in razcvet novih kulturnih društev, ki so delovali v okviru t.i. Zveze kulturnih organizacij, katere dolgoletni predsednik in kasneje častni član je bil Konrad Sodin. Največ društev se je ukvarjalo z glasbeno dejavnostjo (godba in pevski zbori), pomembno vlogo je imela gledališka dejavnost, v sedemdesetih pa je sledila tudi ustanovitev sekcije konjiških likovnikov. V osemdesetih letih je v okviru zveze delovalo že devet društev, nekatera s sekcijami: DPD Svoboda Slovenske Konjice, DPD Svoboda Zreče, KD Vitanje, KD Tepanje, KD France Prešeren Žiče, KD Marjan Rap Loče, KD Stranice, KD Janez Koprivnik Gorenje in zreško amatersko Gledališče Jurij Vodovnik. Društva so se po letu 1994 (po razpadu stare konjiške občine) združevala v Območno zvezo kulturnih društev, konjiška društva pa še vedno delujejo tudi v okviru Občinske kulturne zveze Slovenske Konjice.

 

Leta 1981 je Samoupravna interesna skupnost (SIS) na področju kulture zaposlila Olgo Kangler, strokovno tajnico kulturne skupnosti v Občini Slovenske Konjice, tajnico Zveze kulturnih organizacij in kulturno animatorko, ki je skrbela za pestro kulturno dogajanje v občini, za delovanje kulturnih društev in koordinirala druge aktivnosti na področju kulture. Z ustanovitvijo Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti, leta 1998, pa je opravljala delo na področju kulture in skrbela za kulturna društva v okviru sklada, ki se je leta 2000 preimenoval v Javni sklad za kulturne dejavnosti. Od leta 1999 (z ustanovitvijo Zavoda za kulturo) Javni sklad za kulturne dejavnosti – Območna izpostava Slovenske Konjice opravlja naloge območnega in državnega značaja na področju ljubiteljske kulture.

 

V povojno obdobje sega tudi delovanje Glasbene šole Slovenske Konjice, ki je bila ustanovljena leta 1950, na pobudo Okrajnega odbora ljudske prosvete Poljčane.

 

Leta 1962 je bila z odlokom Skupščine občine Slovenske Konjice ustanovljena Občinska ljudska knjižnica, samostojna poklicna kulturna ustanova, ki je imela svoje prostore v pritličju Kulturnega doma. Knjižnico je vodila prva knjižničarka z opravljenim strokovnim izpitom, Terezija Plajh. Seveda pa začetki delovanja knjižnice segajo že v obdobje pred vojno in se nadaljujejo v povojno obdobje, ko je knjižnica delovala kot društvena knjižnica v Mladinskem domu (danes Konjičanka), zanjo pa so skrbeli prostovoljci.

Leta 1980 se je knjižnica priključila k takratni Delavski univerzi v sklopu katere je delovala vse do leta 1999, ko je bil ustanovljen Zavod za kulturo.

Zavod za kulturo se je leta 2003 preoblikoval v Javni zavod Splošna knjižnica Slovenske Konjice, z notranjo organizacijsko enoto Centrom za kulturne prireditve, leta 2009 pa je pod okrilje zavoda prešel še Turistično informacijski center.

Vse od leta 1999 zavod pokriva področja knjižničarstva (Splošna knjižnica Slovenske Konjice, z enotami Zreče, Vitanje in Loče), prireditvenih dejavnosti, muzejske in galerijske dejavnosti, kinematografske dejavnosti, skrbi za kulturna društva ter upravlja s kulturnimi objekti in bogato kulturno dediščino.

2.2. JAVNI ZAVOD SPLOŠNA KNJIŽNICA SLOVENSKE KONJICE

 

Javni zavod Splošna knjižnica Slovenske Konjice (v nadaljevanju SK Slovenske Konjice) z organizacijsko enoto Center za kulturne prireditve opravlja naloge, ki predstavljajo celovito knjižnično in kulturno dejavnost.

 

Z odlokom opredeljene naloge javnega zavoda predstavljajo celoten splet knjižničnih in kulturnih dejavnosti:

  • izvajanje dejavnosti knjižnic in čitalnic,
  • spremljanje, spodbujanje, organiziranje in izvajanje kulturne dejavnosti,
  • izvajanje muzejske in razstavno – galerijske dejavnosti,
  • organiziranje in posredovanje kulturnih in drugih javnih prireditev,
  • predvajanje filmov,
  • organiziranje in izvajanje ohranjanja naravne in kulturne dediščine na območju občine,
  • skrb za obnovo naravnih znamenitosti, kulturnih in zgodovinskih spomenikov ob soglasju ustanovitelja zavoda,
  • upravljanje z nepremičninami na področju kulture, dajanje le-teh v najem ob soglasju ustanovitelja zavoda,
  • skrb za tekoče investicijsko vzdrževanje nepremičnin s področja kulture,
  • organiziranje izobraževalne dejavnosti na področju kulture ter skrb za izobraževanje kadrov za potrebe kulturnih dejavnost,
  • izvajanje založniške dejavnosti,
  • skrb za kulturna društva v občini,
  • skrb za programsko svetovalno dejavnost,
  • sodelovanje z drugimi izvajalci kulturne dejavnosti v občini in izven nje,
  • spodbujanje kulturnih dejavnosti v šolah …

 

2.2.1. KNJIŽNICA

 

  1. Zgodovina knjižnice

 

Začetki delovanja knjižnice segajo v obdobje pred in po vojni. Knjižnica je delovala kot društvena knjižnica s prostovoljnimi volonterji, kot številne knjižnice v tistem obdobju.

V začetku je poslovala v Mladinskem domu, kasneje, po izgradnji Kulturnega doma, pa se je preselila v prvo nadstropje Doma kulture.

Uradno je bila knjižnica kot samostojna poklicna kulturna ustanova ustanovljena leta 1962 z odlokom Skupščine občine Slovenske Konjice. Svoje prostore je imela v pritličju takratnega Kulturnega doma, katerega so, od maja 1981 do maja 1982, adaptirali, v tem času je do selitve delovala na začasnem mestu. V novih prostorih, ki se nahajajo v prvem nadstropju, pa deluje še danes. Knjižnica Slovenske Konjice ima tudi tri knjižnične enote, to so krajevne knjižnice: Loče, Vitanje in Zreče.

Zaradi širjenja dejavnosti, stalnega dotoka novih knjig in informacijske tehnologije je takraten knjižnični prostor v Slovenskih Konjicah postal premajhen. Leta 2003 je bila končno realizirana že dolgo načrtovana gradnja prizidka – čitalnice. Z dograditvijo se je pridobil, ne samo dodatni prostor za knjižne police, temveč tudi prepotrebno čitalnico in 10 računalniških mest.

 

  1. Dejavnost knjižnice

 

Knjižnice sodijo med najstarejše in tudi najbolj razširjene dejavnosti na področju kulture, izobraževanja in znanosti. In če smo pred leti poznali zgolj tradicionalne oblike knjižnice in jih obiskovali predvsem zaradi izposoje knjižnega gradiva, ki smo ga brali, prebirali, so danes knjižnice znane v sodobnejši, moderni obliki z aktualnimi, zanimivimi vsebinami. Knjižnice so postale informacijska in neformalna izobraževalna središča, ki s svojim delovanjem postajajo socialna stičišča vseh generacij.

Vsaka slovenska občina ima svojo knjižnico, ki ji specifika lokalne skupnosti vdahne lastnega duha. Splošna knjižnica Slovenske Konjice deluje kot osrednja knjižnica na območju občin Slovenske Konjice, Zreče in Vitanje. Osnovna dejavnost knjižnic je še vedno izbor, nabava, obdelava, hranjenje in posredovanje knjižničnega gradiva, v prvi vrsti pa so knjižnice namenjene tudi informiranju, izobraževanju, raziskovanju, razvedrilu, duhovnim potrebam in razvijanju pismenosti oziroma dvigu bralne kulture.

 

Svoje naloge izvršuje v naslednjih oblikah:

  • interno delo s knjižničnim gradivom (nabava, vnos v lokalno bazo podatkov in istočasno v vzajemni katalog vseh slovenskih knjižnic – Cobiss, oprema gradiva, urejanje periodike, odpisovanje in izločanje gradiva…),
  • izposoja gradiva (v matični knjižnici – izposoja na dom in prezenčna izposoja, v krajevnih knjižnicah Loče, Zreče in Vitanje),
  • medbibliotečna izposoja,
  • literarna srečanja, predstavitve knjig, predavanja, izobraževanja in razstave,
  • biblio-pedagoško delo (vrtci, šole na obisku, ure pravljic, počitniške delavnice, knjižna uganka, knjižni kviz, literarno-umetnostna delavnica),
  • sodelovanje s šolskimi knjižničarji in drugimi učitelji pri različnih akcijah,
  • domoznanska dejavnost,
  • mentorsko delo (pri izdelavi seminarskih, diplomskih nalog, pri obvezni praksi študentov bibliotekarstva),
  • stiki z javnostmi (obveščanje medijev o dogajanju v knjižnici, obveščanje zainteresirane javnosti),
  • sodelovanje z drugimi institucijami (knjižnicami po Sloveniji, založbami, šolami, vrtci, društvi, …),
  • permanentno izobraževanje zaposlenih (usposabljanja za sistem Cobiss, za bibliopedagoško delo z otroki, druga strokovna izobraževanja…),
  • izobraževanje uporabnikov.

 

V Splošni knjižnici se pri izboru knjižničnega gradiva uresničujejo smernice nabavne politike, ki izhajajo iz usmerjenosti k uporabniku hkrati pa se upošteva določila standardov za splošne knjižnice in razmerje 60 % naslovov strokovne in 40 % leposlovne literature ter 30 % gradiva za mlade bralce.

Sodelujejo z več kot 60 dobavitelji. Aktualne knjige, serijske publikacije ali revije, časopisi, zgoščenke, DVD-ji, ki jih ponujajo, so na voljo prav vsem prebivalcem občin, na področju, kjer delujejo.

 

V osrednji knjižnici in v krajevnih enotah imajo več kot 79.000 enot gradiva, v knjižnico je vključenih okoli 5.000 uporabnikov, od tega vsak uporabnik povprečno obišče knjižnico 10 x na leto, izposodijo pa tudi več kot 290.000 enot knjižničnega gradiva in opravijo okoli 350.000 transakcij (izposoja, rezervacije, kopiranje, podaljšanja gradiva, medknjižnična izposoja ….).

 

Na področju programske opreme so v zadnjih letih prešli na COBISS 3 in sicer na področju zaloge, nabave in medknjižnične izposoje.

V knjižnici imajo mladoletni člani, dijaki Gimnazije Slovenske Konjice, invalidi in brezposelne osebe brezplačno članstvo.

 

Knjižnice so odličen prostor za učenje, uporabo računalnikov. Uporabnikom ponujajo brezplačen dostop do svetovnega spleta. Na spletni strani imajo povezave do kvalitetnih elektronskih virov, med katerimi so elektronske zbirke, za katere knjižnica plačuje članarino (EBSCO HOST, GVIN, VEČER NA SPLETU IN TAX-FIN-LEX), ter prosto dostopne baze podatkov na spletu, med katerimi so tudi takšne, ki jih knjižnica pomaga graditi ( BIOGRAFSKI LEKSIKON CELJSKEGA OBMOČJA IN ZASAVJA, KAMRA).

Poleg omenjenih storitev so v knjižnici na voljo še rezervacija gradiva, medknjižnična izposoja, fotokopiranje gradiva v skladu z zakonom, pomoč in svetovanje pri iskanju gradiv in informacij, raznovrstna toplotna vezava gradiva …

 

Skrbijo tudi za domoznanstvo in se trudijo, da se pretekli dogodki z naših krajev ne bodo pozabili. Domoznanski oddelek je izjemno dobro obiskan.

S številnimi dejavnostmi za najmlajše, pravljicami, delavnicami in drugimi animacijami uvajajo v svet pravljic in knjig naše najmlajše. Omeniti moramo tudi odlično sprejete in obiskane dejavnosti za odrasle, ki jih pripravljajo v osrednji knjižnici v Slovenskih Konjicah, kjer vsak mesec organizirajo Knjižne čajanke, pogovore z ustvarjalci, potopisna predavanja, pravljice za odrasle, zdravstvena predavanja za ljudi s posebnimi potrebami, obiskujejo varovance doma za starejše v Slovenskih Konjicah in izvajajo druge zanimive projekte.

Še posebej velja omeniti medgeneracijski projekt Simbioz@, ki ga izvajajo že nekaj let. Gre za prvi vseslovenski prostovoljski projekt, ki je povezal dve generaciji. Namen projekta je preko medgeneracijskega sodelovanja dvigniti računalniško pismenost starejših. Izobraževanja so potekala po knjižnicah, šolah in domovih za starejše po vsej Sloveniji.

Zanimanje za osnovno računalniško znanje se izvaja tudi za naglušne in gluhe – tečaj se tolmači v znakovni jezik.

 

Učenci in dijaki šol ob večjih praznikih in projektih obiskujejo knjižnico. Tako že več let izvajajo projekt Rastem s knjigo. V programu sodelujejo vse osnovne šole in srednje šole, zasnovan pa je na spodbujanju branja pri ciljni skupini sedmošolcev in dijakov prvih letnikov srednjih šol in njihovem obisku splošne knjižnice. Projekt je del sistematične podpore razvoju bralne kulture, ki se začne vsako leto na mednarodni dan pismenosti.

 

Skupaj z učenci osnovnih in srednjih šol praznujejo tudi Svetovni dan knjige in Dan slovenskih splošnih knjižnic, s prireditvami, ki jih pripravijo ob teh dogodkih, poskušajo še posebej navdušiti naše uporabnike za branje in obisk knjižnice.

  1. Izvajanje javne službe

 

  • Zbiranje, obdelovanje, hranjenje in posredovanje knjižničnega gradiva,
  • zagotavljanje dostopa do knjižničnega gradiva in elektronskih publikacij,
  • izdelovanje knjižničnih katalogov, podatkovnih zbirk in drugih informacijskih virov,
  • posredovanje bibliografskih in drugih informacijskih proizvodov in storitev,
  • sodelovanje v medknjižnični izposoji in posredovanje informacij,
  • pridobivanje in izobraževanje uporabnikov,
  • varovanje knjižničnega gradiva, ki je kulturni spomenik,
  • sodelovanje v vseživljenjskem izobraževanju,
  • zbiranje, obdelava, varovanje in posredovanje domoznanskega gradiva,
  • zagotavljanje dostopnosti in uporabe gradiv javnih oblasti, ki so splošno dostopna na elektronskih medijih,
  • organiziranje posebnih oblik dejavnosti za otroke, mladino in odrasle, ki so namenjene spodbujanju bralne kulture,
  • organiziranje posebnih oblik dejavnosti za otroke, mladino in odrasle s posebnimi potrebami,
  • organiziranje kulturnih prireditev, ki so povezane s knjižnično dejavnostjo,
  • drugo bibliotekarsko, dokumentacijsko in informacijsko delo.

 

  1. Prednostne naloge in ukrepi

 

Najbolj pomembna področja dela v naslednjem obdobju, ki bodo omogočila nadaljnjo delo in vzpostavitev sodobne knjižnice, so:

 

Raznovrstna nabava knjižničnega gradiva

Knjižnica bo uporabnikom nudila raznovrsten izbor knjižničnega gradiva, ki bo čim bolj zadovoljeval njihove potrebe po informacijah in želje po izobraževanju, kulturi, raziskovanju in tudi razvedrilu hkrati pa ustrezal priporočilom stroke. Ponujala bo čim bolj raznovrstno gradivo, tudi e-baze podatkov, do katerih lahko uporabniki dostopajo od doma, saj je Splošna knjižnica Slovenske Konjice virtualna knjižnica. Z ustreznim strokovnim izborom gradiva bo povečana kakovost življenja prebivalcev v lokalni skupnosti.

Narašča tudi potreba po učenju tujih jezikov ter poznavanju različne zakonodaje. Hitro zastarevanje znanj zahteva bistveno večjo nabavo gradiva aktualnih vsebin in uporabo sodobnih medijev. Delež ljudi, ki se bo vseživljenjsko izobraževal, bo porasel, zato jim bo treba posvečati veliko pozornost.

 

V knjižnici bodo sledili razmerju nakupa gradiva, 60 % strokovnega gradiva proti 40 % leposlovja, 30 % gradiva za mladino in 10 % referenčne zbirke. Posebno pozornost bodo posvečali nabavi zvočnih knjig in knjig z večjimi črkami ter gradiva za uporabnike s posebnimi potrebami.

Sledili bodo novostim na knjižnem trgu. Poleg slovenskega gradiva bodo kupovali tudi gradivo v tujem jeziku in nagrajene ter nominirane knjige.

Manjkajoče gradivo bodo zagotavljali z medknjižnično in med-oddelčno izposojo.

Digitalna doba prinaša tudi nov način branja, zato bodo sledili novostim in napredku na področju e-knjig. Pridružili se bomo aktivnostim, ki jih bo na tem področju izvajala večina slovenskih splošnih knjižnic.

 

Uvajanje novih storitev knjižnice

Knjižnica deluje v vedno bolj spremenljivih okoliščinah. Če želi biti dobra in uspešna, se mora nenehno odzivati na spremembe in razmišljati, kako lahko prebivalcem pomaga h kakovostnejšemu življenju v spremenjenih okoliščinah. Omogočati jim mora pogoje za osebno rast in aktivno državljanstvo.

Ponudba informacij na svetovnem spletu je iz dneva v dan večja, socialne razlike so vedno izrazitejše. Prosti čas postaja redka in dragocena dobrina, zato ga želijo prebivalci kar najpametneje izkoristiti. Ena od pomembnih institucij pri oblikovanju aktivnosti za preživljanje prostega časa je zagotovo knjižnica, zato se mora na inovativen način odzvati na zahteve in pričakovanja okolja.

Z novimi oblikami knjižne, književne in knjižnične vzgoje bodo vedno bolj spodbujali bralno kulturo, sledili bodo znanjem, ki bodo omogočala vizualno, medijsko ter digitalno opismenjevanje njihovih uporabnikov.

 

 

Informacijsko opismenjevanje uporabnikov

V posebej organiziranih skupinah knjižnica izvaja informacijsko opismenjevanje uporabnikov. Gre za pomoč uporabnikom pri iskanju in uporabi informacij ter aplikacije Moja knjižnica in drugih sodobnih spletnih pripomočkov. Stalno dopolnjevanje in posodabljanje računalniških mest za uporabnike je nujno. Vsekakor pa je potrebno redno in sprotno izobraževati in usposabljati strokovne delavce knjižnice, da ta znanja prenašajo na uporabnike.

 

Ureditev domoznanske zbirke

Z domoznansko dejavnostjo je knjižnica najtesneje povezana s svojim lokalnim okoljem. Gradivo iz domoznanske zbirke je vedno bolj iskano med vso populacijo. Obseg gradiva narašča, saj si knjižnica prizadeva pridobiti čim več gradiva, ki priča o identiteti Dravinjske doline. Žal pa to gradivo še vedno ni obdelano v sistemu Cobiss, ker v knjižnici ni strokovnega delavca z licenco, zato je nujno potrebno narediti pomemben premik na tem področju. Kajti domoznansko gradivo ima svojo pravo vrednost šele, ko zanj zvedo uporabniki. Cilj je tudi čim več digitaliziranega domoznanskega gradiva v zbirki.

Knjižnica sodeluje na portalu Kamra, soustvarja Bibliografski leksikon celjskega območja in Zasavja in organizira domoznanske prireditve.

 

Zagotovitev gradiva za uporabnike s posebnimi potrebami

Uporabnikom s posebnimi potrebami  se zagotavlja dostop do informacij oz. knjižničnega gradiva (Lambrechtov dom, dvigalo v knjižnici, klančine, uvedba bralnikov).

Najverjetneje se bodo socialne razlike stopnjevale in povzročale družbene frustracije. Knjižnica bo zato s svojimi tehnološkimi kapacitetami, možnostmi izobraževanja in druženja kakovostno vplivala na življenje posameznikov. Razvoj knjižnične dejavnosti ima in bo imel zato poudarjen socialni predznak.

 

Izobraževanje in samoizobraževanje zaposlenih

Zaposleni v knjižnici morajo imeti poleg znanja s področja bibliotekarstva in informacijskih znanosti tudi številna druga znanja, saj le tako lahko ustrežejo zahtevam uporabnikov ter spremembam v okolju. Dobra in uspešna knjižnica je lahko le knjižnica z izobraženimi, razgledanimi, fleksibilnimi in motiviranimi zaposlenimi. Sodobnega knjižničarja ne sme omejevati niti opis del in nalog niti delovni čas.

Med drugimi je naloga knjižnice tudi izobraževati, zato bo vsem zaposlenim permanentno omogočeno strokovno izpopolnjevanje v oblikah, ki jih organizirata Narodna in univerzitetna knjižnica ter IZUM, in v drugih oblikah izpopolnjevanja in nadgrajevanja (tudi spoznavanja primerov dobrih praks drugih knjižnic). Le izobražen in strokovno usposobljen knjižničar lahko opravlja vse novodobne naloge knjižnice, ki se od njega pričakujejo. Pri zaposlenih sta nujna tudi visoka lastna motiviranost in samoizobraževanje.

Povečanje članstva v knjižnici

Uporabnikom bo še naprej omogočena prijazna uporaba knjižnice. Še večja skrb bo posvečena mladim, predvsem srednješolcem. Z ustrezno opremo in prostori, ki bi jih pridobili z dograditvijo Doma kulture – Kulturnega centra, bi jim, poleg dostopa do interneta ter elektronskih storitev, omogočili uporabo medioteke in prostora, kjer bi se lahko družili ter učili z uporabo knjižničnega gradiva. V okviru možnosti bodo okrepljene bibliopedagoške ure za mlade. Zelo skrbno načrtovano bo ukvarjanje s prebivalci v tretjem življenjskem obdobju, cilj pa je, da bi do leta 2020 knjižnico aktivno uporabljalo približno 30 % prebivalstva občine Slovenske Konjice.

 

Obveščanje uporabnikov

Knjižnica bo krepila stike z javnostjo. O svojem delu in prireditvah bo obveščala lokalne (Novice & Radio Rogla, TV Skala) in druge medije. Nadaljevala bo predstavitve knjižnih novosti in predstavitve knjig, ki jih priporoča knjižnica na oglasnih deskah in spletni strani.

Poleg objav na spletni strani (www.knjiznica-slovenskekonjice.si) bo sledila trendom na področju socialnih omrežij in se vanje vključevala (Facebook, Twitter …).

 

Izvajanje različnih oblik spodbujanja branja

V knjižnici se bodo dodajale nove oblike spodbujanja branja za vse starostne in ciljne skupine (knjižne uganke, bralni kvizi …).

 

Zaščita gradiva v knjižnici

V knjižnici še ni zaščite gradiva pred krajo, nameščene so le kamere za video nadzor. Zaščita gradiva je tudi pogoj  za vzpostavitev   samopostrežne izposoje   in   vračanja  gradiva   s   pomočjo knjigomatov. Ta storitev bi knjižničarje razbremenila rutinskih opravil, zato bi lahko več časa posvetile vsebinskim nalogam splošne knjižnice, predvsem svetovanju, vrednotenju, izdelavi priporočilnih seznamov, delu z različnimi ciljnimi skupinami.

 

Investicije in investicijsko vzdrževanje

Dograditev Doma kulture bi zagotovila primerne prostore za mladinski oddelek, ki je premajhen za postavitev knjižničnega gradiva, kaj šele za izvajanje dodatnih vsebin za otroke in mladino.  Prav tako bi bil prepotreben prostor za medioteko, domoznanstvo, arhiv, prostor za študij in za obknjižnične dejavnosti.

 

 

Krepitev obstoječih in vzpostavljanje novih partnerstev

Povezovanje med različnimi institucijami, zavodi, društvi … v lokalnega okolju in zunaj njega je temelj za prepoznavnost ter dolgoročno uspešnost, zato se bo knjižnica še bolj povezovala in vzpostavljala partnerstva pri skupnih projektih. Nujno je tudi povezovanje z gospodarstvom in vključevanje knjižnice v turistično ponudbo.

Knjižnica postaja središče kulturnega in informacijskega dogajanja v kraju, zato se bo tudi v prihodnje treba trudili za prepoznavnost knjižnic ter njihovo nenehno strokovno napredovanje.

 

Upravljanje knjižnice

Splošna knjižnica mora biti organizirana učinkovito, oblikovati pa mora poslovno politiko, s katero so jasno opredeljeni cilji, prioritete in storitve knjižnice glede na potrebe lokalne skupnosti.

Čeprav je zavod neprofitna organizacija, je za njegovo uspešno delo treba poznati in razumeti temeljne ekonomske zakonitosti, da je uspešen v razmerah, ki so kulturi nenaklonjene.

Pogoji za dosego vseh, zgoraj omenjenih ciljev, je ustrezno in redno financiranje za izvajanje dejavnosti in nabavo, primerni prostori, ustrezno število in usposobljenost zaposlenih, zaupanje stroki in tudi naklonjenost sponzorjev in donatorjev.

S svojo dejavnostjo bo knjižnica vplivala na ugled in prepoznavnost občine.

 

2.2.2. CENTER ZA KULTURNE PRIREDITVE

 

Center za kulturne prireditve je notranja organizacijska enota Javnega zavoda SK Slovenske Konjice.

 

  1. Prireditve dejavnosti

 

Naloga Centra za kulturne prireditve je predvsem spodbujanje, organiziranje, posredovanje in izvajanje kulturno-umetniških prireditve vseh vrst, priprava programov prireditev, sodelovanje, organiziranje in pomoč pri izvedbi drugih prireditev v lastnih in drugih prostorih, obveščanje o prireditvah, spremljanje in arhiviranje dogodkov, povezanih s kulturnimi prireditvami v občini, omogočanje obiskov kulturnih prireditev izven občine in v pomembnih kulturnih središčih.

Dejavnosti enote Centra za kulturne prireditve so tudi: dajanje prostorov v stalni ali občasni najem, izposoja in priprava ozvočenja, pomoč pri pripravi programov ob različnih priložnostih za zunanje naročnike.

 

Uprizoritvene umetnosti

Javni interes na področju uprizoritvenih umetnosti je izvajanje abonmajev za različne starostne skupine v našem okolju (gledališki abonma, gledališke predstave za otroke, šolske predstave, gledališke predstave za izven) in podpora produkciji mladih gledaliških ustvarjalcev (Gimnazija Slovenske Konjice).

Cilj je raznolikost ponudbe in vključitev kar največ različnih gledališč v program in s tem tovrstne dobrine omogočiti občanom na ogled v občini.

Ukrep je zagotovitev prostorskih pogojev za izvedbo kakovostnih predstav.

 

Glasbena dejavnost

Javni interes na področju glasbene umetnosti pomeni izvajanje ali organizacijo različnih koncertov posameznih glasbenih zvrsti čim širšemu krogu obiskovalcev, bodisi prek abonmajev ali prek posameznih koncertov.

Center že vrsto let organizira Poletne glasbene večere v Žički kartuziji, ki jih je spodbudila želja po celoviti revitalizaciji kulturne podobe in ponudbe našega kraja. Cilj Poletnih glasbenih večerov v Žički kartuziji je konjiško poletno kulturno ponudbo oplemenititi z visoko kvalitetnimi prireditvami, ki so vezane na naš ponos, na izjemen prostor kulturne dediščine ter s tem vsesplošno pospešiti kulturni in turistični razvoj.

Center organizira tudi posamezne koncerte v dvorani Doma kulture in drugih prireditvenih prostorih. Prav tako se glasbena dejavnost odvija tudi ob odprtjih novih pridobitev v občini. Zadnjih nekaj let je glasbena dejavnost nosila dejavnost Tradicionalnega Jurjevanja – Godbafesta.

Cilji:

  • Povečanje ponudbe na tem področju, kot tudi raznolikosti, zlasti na področju klasične glasbe in izvedbe koncertov domačih, vrhunskih glasbenih izvajalcev.
  • Popularizacija objektov kulturne dediščine, kjer se izvajajo koncerti.

Ukrepi: Zagotovitev finančnih sredstev za izvedbo koncertov, zlasti klasične glasbe. Zagotovitev prostorov za izvajanje koncertov v vsakem vremenu.

 

Vizualna umetnost

Javni interes na področju vizualne umetnosti je organizacija različnih razstav posameznih avtorjev ali skupin v razstavnih prostorih Doma kulture, Mestne galerije Riemer, protokolarnih prostorov Žičke kartuzije in drugje.

V veliki in mali avli Doma kulture razstavljajo domači in tuji razstavljavci (slikarske, kiparske, fotografske razstave), ob tem pa center tudi sistematično dopolnjuje svojo zbirko likovnih del. V protokolarnih prostorih Žičke kartuzije je stalna razstava Kulturna dediščina Žičke kartuzije, dr. Nataše Golob, v Mestni galeriji Riemer pa stalna zbirka likovnih del zasebnega zbiratelja.

Center s pomočjo zunanjih izvajalcev skrbi za vzgojo in delo z mladimi. Gre za organizacijo ter izvedbo različnih tečajev in predavanj s tega področja, ki so namenjene predvsem osnovnošolcem.

Cilji in ukrepi  na tem področju so povezani s  povečanjem zanimanja obiskovalcev ter približevanju programske vsebine galerije in razstavišč ciljnim skupinam (organizacija različnih delavnic in izobraževanje obiskovalcev, predstavitev pomembnih lokalnih avtorjev, regionalna širitev, kvalitativna okrepitev razstavne dejavnosti), pospeševanje sodelovanja z drugimi razstavišči, galerijami,  knjižnicami, mladinskimi organizacijami, zavodi, vrtci, osnovnimi in srednjimi šolami, predvsem v programih izbirnih vsebin. Le s sodelovanjem z različnimi akterji na področju kulture in šolstva lahko razstavni prostori oziroma galerija bistveno obogatijo kakovost svojih projektov, nagovorijo posebne ciljne skupine ter hkrati zagotovijo vzgojo mladih za kulturno udejstvovanje in vzgojo bodočih potencialnih porabnikov programskih vsebin razstavišč.

 

Film in avdiovizualna ustvarjalnost

Javni interes na področju kinematografske dejavnosti oziroma filma in avdiovizualne dejavnosti je prikazovanje kakovostnega filma, predvsem slovenskega in evropskega ter vpetost v filmsko vzgojo in izobraževanje.

Kot vsaka druga umetnost pa je tudi filmska produkcija večkrat zašla v težave: prvič, bolj opazno v našem času, ko so se pojavili videorekorderji in posneti filmi na videokasetah, malo kasneje na DVD-jih. Obisk v kino dvoranah se je zmanjšal. Druga kriza se je pojavila, ko so lahko ljubitelji filma pričeli »presnemavati« filme s spleta. Ker je bil upad gledalcev velik, so se začeli pojavljati t.i. multiplexi z več dvoranami, ki so vsaj v začetku poslovali odlično. Tudi iz naših krajev je bilo veliko obiskovalcev, ki pa so v zadnjih letih ugotovili, da je ta zabava kar precej draga. Tako je bilo v zadnjih treh letih ponovno opaziti porast števila mladih obiskovalcev v Kinu Slovenske Konjice, ki so skupaj s starši prišli na ogled animiranih filmov.

In sedaj se pojavi zadnja in najbrž največja kriza. Zaradi svetovne krize je vrata laboratorijev, ki so izdelovali 35-mm filmske trakove, zaprlo nekaj vodilnih, med njimi Fudji in Kodak. In ker so svetovni distributerji in snemalni studii svetlobna leta pred nami, so že pred leti uvedli digitalno tehniko snemanja in predvajanja filmov. Film, ki si ga lahko ogledamo v dvorani, ni več na traku, temveč na trdem disku. Za ogled le-tega pa potrebujemo digitalni projektor.

To pomeni, da je potrebno zapreti vrata kinodvoran ali nabaviti nove projektorje.

 

Veliki kino centri so hitro pričeli dvorane opremljati z novimi projektorji. Zato je postal cilj manjših kinodvoran, tudi kina v Slovenskih Konjicah, čim prejšnja digitalizacija, strošek opreme in montaže te opreme pa znaša visokih 100.000,00 €.

Cilji: Za izvajanje tovrstne dejavnosti je v prvi vrsti potrebna digitalizacija kina, nato pa skrbna nabava in izbor filmov. Prizadevanja gredo v smeri obdobnega predvajanja filmskih predstav in priložnostno organiziranih  predstav za otroke šol.

Glede na zgoraj omenjeno dejstvo, da so zadnja tri leta mlajši obiskovalci v lepem številu za Konjice prihajali na ogled animiranih filmov, da je bilo še zmeraj zanimanje za šolske predstave, lahko sklepamo, da bomo v primeru digitalizacije v našo dvorano znova privabili  ljubitelje filma, ki jih pri nas ni malo in jim ponudili boljši in kvalitetnejši izbor filmov, predvsem pa ne bomo čakali na nov film dva do tri mesece, kot se je to dogajalo do sedaj pri 35-mm.

Usmeritve: V prvi vrsti digitalizirati kino! Posvečanje pozornosti obiskovalcem ter približevanju programske vsebine ciljnim skupinam, pospeševanje sodelovanja z vrtci, osnovnimi in srednjo šolo, predvsem v programih izbirnih vsebin – ogledi filmskih predstav.

 

Ostale več – zvrstne in tradicionalne prireditve

  • Svečana akademija ob slovenskem kulturnem prazniku

Na Svečani akademiji ob slovenskem kulturnem prazniku so podeljena priznanja in nagrade za dosežke na področju kulturnih dejavnosti za preteklo leto. Gre za najvišja priznanja na področju kulture oziroma kulturnega ustvarjanja v občini.

  • Dan boja proti okupatorju

Osrednja občinska proslava ob 27. aprilu, Dnevu boja proti okupatorju, na Spominskem domu na Tolstem vrhu.

  • Tradicionalno Jurjevanje

Tradicija Jurjevanja je v Slovenskih Konjicah stara vsaj toliko, če ne celo več, kot naše mesto samo (865). Na ta dan  se Konjičanom pridružijo predstavniki številnih mest po Sloveniji in iz tujine, ki pomagajo spletati legendo o vitezu Juriju.

  • Prireditve v sklopu Konjiškega tedna

V okviru prireditev se podelijo nagrade za najboljše raziskovalne naloge, sprejem »Naj mladih« v občini, izvedejo se odprtja in nove pridobitve v občini, društva, krajevne skupnosti ter druge organizacije organizirajo vrsto dogodkov. Vrhunec prireditev je 30. junij, s slavnostno sejo občinskega sveta in prireditvijo ob občinskem prazniku.

 

 

  • Naznanitev trgatve

Na Mestnem trgu tradicionalno poteka napoved trgatve. Gre za prireditev ob začetku trgatve na vinorodnem, konjiškem področju. Ob tej priložnosti pripravimo pestro ponudbo na stojnicah in zanimiv kulturni program.

  • Festival lepopisja

Festival se trudi spodbujati mlado generacijo k samostojnemu lepopisnemu izdelku z osebno noto in sporočilno vrednostjo. V Žički kartuziji pripravljamo zaključno prireditev natečaja za lepopisje, ki se izvaja vse leto. Na natečaju sodelujejo vse šole naše občine, vse eko šole sosednjih občin in mariborske ter celjske regije.

  • Martinovanje

Na Mestnem trgu vsako leto poteka tradicionalno Martinovanje z blagoslovom mladega vina. Veliko število domačih obiskovalcev in še več izletnikov uživa ob pestri ponudbi na stojnicah in zanimivem kulturnem programu. Vrhunec dogajanja je blagoslov mladega vina.

Prireditev vsekakor vpliva na identiteto prebivalcev Slovenskih Konjic, mesta cvetja in vina in na obogatitev ponudbe kraja, kar pa posledično pripomore k spodbujanju turizma v občini.

  • Božično – novoletne prireditve (Zimska pravljica, Silvestrovanje na prostem)

Večdnevno pestro kulturno dogajanje z obiskom dedka Mraza in drsališčem na prostem ter s tržnico domačih izdelkov, obogati kulturno – turistično ponudbo kraja.

 

  1. Upravljanje z nepremičninami in varovanje ter obnova kulturne dediščine

 

Javni interes: Z odlokom opredeljena dejavnost je tudi organiziranje in izvajanje ohranjanja naravne in kulturne dediščine na območju občine, skrb za obnovo naravnih znamenitosti, kulturnih in zgodovinskih spomenikov ob soglasju ustanovitelja zavoda, upravljanje z nepremičninami na področju kulture, dajanje le-teh v najem in skrb za tekoče investicijsko vzdrževanje nepremičnin s področja kulture.

Cilji in usmeritve: Varovanje naravne in kulturne dediščine, zagotavljanje sredstev za varstvo, ohranjanje in obnovo kulturne dediščine, ki predstavljajo tudi potencial za gospodarski, predvsem pa turistični razvoj občine, zagotoviti varovanja, zaščito in dostopnost do kulturnih spomenikov ter dostopnost do celovitih informacij o kulturni dediščini (popisati premično dediščino).

Izvajanje tekočega investicijskega vzdrževanja na objektih, ki jih ima zavod v upravljanju, skrbno gospodarjenje z objekti, razna popravila, druga opravila, ki so potrebna za nemoteno izvajanje dejavnosti, vzdrževanje okolice objektov. Priprava strokovnih podlag in prijava na državne in evropske razpise.

 

  1. Koordinacija in spodbujanje ljubiteljske kulturne dejavnosti

 

Ena izmed pomembnih aktivnosti zavoda je pomoč in koordinacija delovanja ljubiteljskih kulturnih društev v občini. Na osnovi vsakoletnih razpisov za sofinanciranje kulturnih programov in projektov s področja kulturnih dejavnosti se sofinancira dejavnost društev, spremlja program dela društev, izvaja se svetovalna dejavnost in pomoč pri reševanju morebitnih problemov delovanja.

Na tem področju so cilji in ukrepi povezani s  sodelovanjem in povezovanjem z  JSKD OI Slovenske Konjice in izboljšanjem koordinacije med društvi, JSKD OI Slovenske Konjice in zavodom.

 

Cilji in ukrepi na področju delovanja Centra za kulturne prireditve:

  • načrtovana je dograditev Doma kulture v kulturni center, ki mora biti osrednji kulturni objekt v mestu, namenjen tako profesionalnim skupinam kot društvom, služiti mora za osrednje kulturne dogodke v občini,
  • obdržati in še povečati kvaliteto kulturnih prireditev,
  • povečati število obiskovalcev na brezplačnih prireditvah ter približevati programske vsebine kulturnih prireditev ciljnim skupinam (posledično povečanje kulturnega kapitala v občini),
  • nadaljevanje sodelovanja in koordinacije z drugimi organizatorji, sodelovanje z drugimi zavodi, mladinskimi organizacijami …,
  • pospeševanje sodelovanja z vrtci, osnovnimi in srednjimi šolami, predvsem v programih izbirnih vsebin – s sodelovanjem z različnimi akterji na področju kulture in šolstva lahko bistveno obogatimo kakovost nekaterih projektov, ki nagovarjajo posebne ciljne skupine ter hkrati zagotavljajo vzgojo mladih za kulturno udejstvovanje in vzgojo bodočih potencialnih porabnikov kulturnih prireditev,
  • vključevanje in sodelovanje v mednarodnih projektih ter iskanje novih finančnih virov iz strukturnih skladov, programov Evropske unije, Ministrstva za kulturo, sponzorstev in donatorstev,
  • vključevanje kulturnih programov v promocijo Občine Slovenske Konjice in tako prispevati k prepoznavnosti Slovenskih Konjic v širšem slovenskem prostoru,
  • vključevanje kulturnih dejavnosti k oživljanju prenovljenega starega mestnega jedra, Žičke kartuzije in drugih pomembnih spomenikov kulturne dediščine,
  • zagotavljanje dostopnosti kulturnih dobrin in pogojev za ustvarjalnost, dostopnost kulture naj ne bi bila pogojena s socialnim statusom posameznika, dostopna vsem, ki izrazijo interes in izkažejo upravičenost, podpora investicijam in zagotavljanje prostorov za delovanje javnih kulturnih dobrin, večja informatizacija v kulturi, osveščanje kulturnih ustanov o pomembnosti prilagajanja njihovega delovanja in povezovanja z ostalimi subjekti, ki delujejo na ožjem kulturnem področju,
  • sodelovanje z nevladnimi organizacijami in društvi, ki so s svojo prisotnostjo, delovanjem in izkušnjami na področju kulture pomembno dejavnik in element pri zagotavljanju kompleksne kulturne ponudbe, s svojim sodelovanjem pa vplivajo na bolj transparentno oblikovanje, vrednotenje in izvajanje nacionalnega in lokalnih kulturnih programov,
  • kulturna vzgoja kot splošna vzgoja za kreativnost, spodbujanje programov in projektov, ki povezujejo kulturno, izobraževalno in znanstveno sfero s ciljem, da ne ustvarjamo samo »kulturnih potrošnikov«, ampak še kaj več.

 

 

  • GLASBENA ŠOLA SLOVENSKE KONJICE

 

  1. Zgodovina glasbene šole

 

Dolgoletna tradicija dela z mladimi glasbeniki sega v daljno leto 1950. Na samem začetku je šolo vodil Franc Rozman z dvajsetimi učenci, za njim  Nada Šelih in Adela Pečovnik.
Šola je sčasoma pridobila svoje prve prostore v graščini pri dvorcu Trebnik. Tam je delovala do leta 1977, v mesecu decembru pa se je preselila v samo mestno jedro, kjer je vzgajala in izobraževala mlade glasbenike vse do leta 2002.

Na začetku drugega desetletja samostojne Slovenije (leta 2002) so učenci in pedagogi Glasbene šole Slovenske Konjice pridobili težko pričakovane nove prostore nad Osnovno šolo Pod goro.
V novi, moderni glasbeni šoli se vsako leto izobražuje več kot 300 otrok vseh treh občin ustanoviteljic – Slovenske Konjice, Zreče in Vitanje.

V času pred samostojno Slovenijo je šolo uspešno vodil Alojz Kranjčan, za njim je vodenja zavoda prevzela Olgica Zbičajnik, vse do leta 2013.  V njenem obdobju ravnateljevanja je šola pridobila nove prostore. Od šolskega leta 2013/2014 naprej je ravnatelj Branimir Klevže.

Glasbena šola Slovenske Konjice z dolgoletno tradicijo izobraževanja mladih glasbenikov se lahko pohvali z velikim številom glasbenikov, ki so glasbeno izobraževanje nadaljevali na srednji in visoki stopnji glasbenega izobraževanja.

Nekaj se jih je vrnilo in danes poučujejo novo mlado generacijo glasbenih navdušencev.
Večje število naših absolventov uspešno sodeluje v različnih glasbenih skupinah, pihalnih godbah, pevskih zborih in svojo ljubezen do glasbe  uspešno prenaša na naslednje rodove.

Javni zavod Glasbena šola Slovenske Konjice (v nadaljnjem besedilu »šola«), je enovita delovna organizacija, ki izvaja osnovno glasbeno in plesno izobraževanje v šolskem okolišu naslednjih občin: Slovenske Konjice, Zreče in Vitanje.

Na podlagi 3. člena Zakona o zavodih, 41. člena ZOFVI in 102. člena zakona o lokalni samoupravi so občinski sveti Občine Slovenske Konjice dne, 11. 12. 1996, Občina Zreče, dne 03. 2. 1997 in Občina Vitanje, dne 19.12. 1997 sprejeli Odlok o ustanovitvi javnega zavoda glasbene šole Slovenske Konjice.

 

  1. Dejavnost glasbene šole

 

Dejavnost šole šteje kot javna služba za zadovoljevanje javnih interesov. Šola izvaja javno veljavne izobraževalne programe določene z Zakonom o glasbenih šolah (Ur. list RS, št. 29/00). V glasbenih šolah veljajo predmetniki in učni načrti za Glasbo, Glasbeno pripravnico, Predšolsko glasbeno vzgojo, Ples, Plesno pripravnico in Petje, ki jih je dne 27. 2. 2002 in 17.2. 2003 sprejela Nacionalna komisija za vsebinsko prenovo glasbenega šolstva in potrdil Strokovni svet RS za splošno izobraževanje dne 11. 4.  2002 in 30. 3. 2003.

Pri svojem delu so posebej pozorni na: kvalitetno in strokovno delo pri pouku, dobre materialne in prostorske pogoje, ustvarjalno klimo vseh deležnikov vzgojno-izobraževalnega procesa, svobodo učitelja pri načrtovanju dela in s tem večjo odgovornost za dosežene učne cilje, upoštevanje konstruktivnih predlogov staršev, ki so v interesu njihovih otrok in njih samih, natančno izvajanje letnega delovnega načrta, ki ga spremljamo skozi šolsko leto. Vodstvo šole in vodje strokovnih aktivov so zadolženi za analizo in evalvacijo načrtovanega dela, na predlog učiteljskega zbora pa se lahko letni delovni načrt med letom dopolni oziroma spremeni in skrbno ravnanje s finančnimi sredstvi.

Glasbena šola Slovenske Konjice je pomemben dejavnik glasbenega življenja v občinah Slovenske Konjice, Zreče in Vitanje. Šola bo tudi v naslednjem obdobju sodelovala z mnogimi inštitucijami, drugimi izobraževalnimi ustanovami, javnimi zavodi, kulturno umetniškimi društvi, delovnimi organizacijami in osnovnimi šolami, za katere bo priredila didaktične nastope, predstavitve izobraževalnih programov ali se drugače vključevala v njihove kulturne programe na območju občin soustanoviteljic in izven.

Učenci in učitelji se bodo redno udeleževali različnih tekmovanj tako na regijskem, državnem in mednarodnem nivoju.

Šola bo izvedla seminar za flavto. Takšnih in podobnih organizacij se bodo lotevali tudi v bodoče, saj želijo prepoznavnost zavoda še povečati ožji in širši javnosti.

Za dobro delovanje in prijazno okolje so potrebni tudi dobri materialni in prostorski pogoji, za vzdrževanje in posodabljanje katerih se bodo trudili še naprej.

 

  1. Usmeritve

 

  • sodelovanje pri projektu in izgradnji učilnic za potrebe glasbene šole nad starim delom OŠ Pod goro, ki je že potrjeno s strani Ministrstva za šolstvo,
  • v dogovoru s predstavniki lokalnih skupnosti občin ustanoviteljic, ravnateljico OŠ Pod goro in drugimi pomembnimi akterji bodo pripravili načrt in časovnico potrebne sanacije okenskih obrob  in polic,
  • ureditev vhoda v glasbeno šolo,
  • ureditev parkirnih prostorov za zaposlene,
  • prehod na informacijski sistem eGlasbena šola,
  • ko bo Ministrstvo za šolstvo dovolilo povečati vpis otrok želimo pripraviti širitev oddelkov, saj imamo vsako leto težave s prevelikim vpisom,
  • nadgraditi program nadstandarda, ki so ga uvedli s šolskim letom 2013/2014,
  • nadgradnja informacijskega sistema za računovodski servis.

 

 

2.4. JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI, OBMOČNA IZPOSTAVA SLOVENSKE KONJICE

 

  1. Dejavnost Javnega sklada za kulturne dejavnosti (v nadaljevanju JSKD)

 

Temeljni program JSKD je že v osnovni strukturi zastavljen s težnjo po čim bolj učinkovitem doseganju primarnega cilja – s strokovno, organizacijsko in finančno pomočjo nuditi kulturnim društvom kvaliteten okvir za njihovo delovanje ter skrbeti za njihov uravnotežen razvoj ne glede na geografsko pripadnost.

Bistveni komponenti temeljnega programa sta skrb za kulturna društva (njihov nastanek, delovanje in razvoj) in piramidna organiziranost programa. Zasnova in organizacija prireditev in izobraževanj na treh nivojih s preglednimi srečanji in selekcijami omogoča društvom predstavitev delovanja (območna raven) ter primerjanje z drugimi društvi (medobmočna in državna raven).

Temeljni program obsega glasbeno dejavnost (vokalna, instrumentalna), gledališko in lutkovno, folklorno, filmsko, plesno, likovno (in fotografijo), literarno, intermedijsko in več-zvrstno dejavnost. Po posameznih OI so področja delovanja različno zastopana – glede na potrebe in možnosti posameznih območij.  Naloga OI je nudenje strokovne podpore društvom na aktivnih področjih in zaznavanje potreb po izobraževanju in razvoju tistih dejavnosti, ki še niso razvite, oziroma so v manjšini. Strokovna služba na sedežu sklada pokriva vsa področja dejavnosti.

Območna izpostava JSKD Slovenske Konjice pokriva tri občine Slovenske Konjice, Zreče in Vitanje.

 

Skrb za kulturna društva je primarna in najpomembnejša naloga JSKD. Vsaka OI JSKD mora v celoti izpolnjevati navedene osnovne naloge, saj s tem ustvarja stimulativno okolje za razvoj društvene in ljubiteljske kulture ter kvalitetno delo ustvarjalcev in poustvarjalcev:

  • letni programski posvet za KD, predvidoma na začetku nove sezone,
  • posredovanje informacij glede izobraževanj, prireditev, revij, razpisov, pozivov… in drugih podatkov (bistvena sta način in pravočasnost obveščanja),
  • pomoč društvom pri prijavljanju na razpise/pozive za sofinanciranje na lokalnem državnem in mednarodnem nivoju,
  • organiziranje izobraževanj za potrebe društev – za člane in strokovne vodje (praktična izobraževanja, ki so neposreden odziv na potrebe društev ,
  • pomoč pri organizaciji samostojnih prireditev KD ,
  • spremljanje potreb po izobraževanju članov in vodij / mentorjev društev,
  • udeležba na sestankih in občnih zborih KD (na željo KD),
  • navezovanje stikov z drugimi sorodnimi društvi izven domačega prostora, v širšem slovenskem prostoru in tudi v tujini.

 

Program, ki ga izvaja strokovna služba na sedežu in na OI JSKD po vsej Sloveniji, je zasnovan na treh medsebojno povezanih ravneh, ki se nadgrajujejo in dopolnjujejo: območne, medobmočne in državne.

Vsaka raven je sestavljena iz dveh osnovnih komponent: prireditev (koncerti, tekmovanja, razstave, literarni večeri …) in izobraževanj (seminarske oblike, delavnice, kolonije …).

 

Prireditve so namenjene predstavitvi, primerjavi in vrednotenju dosežkov ljubiteljskih kulturnih društev in skupin. Nastope spremljajo strokovnjaki za ustrezna področja, ki analizirajo predstavljeno delo in svetujejo metode dela. Hkrati izbirajo kvalitetne kandidate za udeležbo na prireditvah medobmočne oz. državne ravni.

Izobraževanje pokriva vsa področja ustvarjanja, vse socialne, starostne in izobrazbene skupine in je konkretno naravnano za pridobivanje neposrednih, praktičnih znanj.

Pri organizaciji in zagotavljanju programov prireditev na območni ravni, JSKD uresničuje pomembno socialno funkcijo, saj v tem okolju zastopajo raznolike socialne strukture in kulturna društva. Pri tem kakovost ni najpomembnejše merilo. Vsa kulturna društva, ki to želijo, imajo enkrat letno možnost predstavitve svoje dejavnosti.

 

Območne prireditve so torej namenjene spremljanju dela društev in skupin, ki delujejo na lokalnem področju. Prireditve strokovno spremljajo selektorji, ki analizirajo predstavljeno delo, izpostavijo najboljše ter opozarjajo na pomanjkljivosti in napake, ki jih je z izbiro ustrezne metode dela mogoče odpraviti. Opozarjajo tudi na pomanjkljivo znanje vodij in možnosti dopolnilnega izobraževanja.

 

Območne izpostave se povezujejo v medobmočne koordinacije, kar omogoča povezovanje dejavnikov tudi izven lokalnega kroga. S tem se krepijo regionalne povezave in spodbuja skladen regionalni razvoj. To hkrati spodbuja kakovosten timski pristop in sledenje enakomernemu razvoju dejavnosti po posameznih področjih (glasba, gledališče itd.) kot izhodišču za regijsko načrtovanje.

 

Mrežna organiziranost JSKD spodbuja večsmerno interakcijo, ki poteka preko društev in lokalnih skupnosti do območnih izpostav in centralne strokovne službe vse do državnih organov, hkrati pa takšna organizacija omogoča tudi ‘feedback’ v obratni smeri za ukrepe sprejete na državni ravni.

Medobmočne koordinacije pripravljajo pregledna srečanja skupin in posameznikov, ki so bili na podlagi strokovne selekcije izbrani na območnih srečanjih. To je višja kakovostna stopnička, kamor se uvrščajo le izbrane skupine.

 

V prihodnjih letih bo JSKD dosledneje uvajal spremembe pri načrtovanju in realizaciji medobmočnih prireditev in izobraževanj. Temeljni poudarek je na premiku od kvantitete h kvaliteti, ob predpostavki da dostopnost programov kljub temu ne bo omejena. Uvajajo se kvalitativne novosti, ki prispevajo k večji privlačnosti in prepoznavnosti prireditev JSKD.

Na področjih, kjer velja piramidni sistem do državne ravni, se srečanja zaključijo z državnim prikazom najboljših skupin. Veljajo izključno merila kakovosti.

 

Izobraževanje na državni ravni je posvečeno nadgradnji znanj. Predvidoma se jih udeležujejo vodje/mentorji, ki vodijo najbolj perspektivne skupine in potrebujejo najboljša znanja. Predavatelji so najboljši domači in tuji strokovnjaki s posameznih področij dela, ki lahko zagotovijo sveža in atraktivna znanja ter seznanjajo udeležence z novimi pristopi in tehnikami dela.

 

OI JSKD se financira kot neposredna proračunska postavka v proračunih lokalnih skupnosti, na podlagi 68. Člena ZUJIK ter na podlagi 3. odstavka, 15. člena Zakona o Zakona o Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti ter 3. odstavka, 32. člena Akta o ustanovitvi Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (Uradni list RS, št. 72/10). Predmet financiranja so (lahko):

  • programi in projekti OI JSKD,
  • plače in drugi prejemki iz delovnih razmerij,
  • zagotavljanje brezplačnih prostorov ter sredstev za materialne stroške vzdrževanja prostorov,
  • materialni stroški za delovanje OI,
  • dodatna oprema in osnovna sredstva.

 

Usmeritve:

  • izvajanje programov ljubiteljske kulture v skladu s sprejetim načrtom in usmeritvami sveta območne izpostave,
  • izvedba kulturnih programov, ki omogočajo predstavitev in sodelovanje društev, skupin in posameznikov na preglednih revijah, srečanjih in tekmovanjih,
  • pomoč pri izvedbi produkcije lokalnih projektov,
  • sodelovanje z občinami (Slovenske Konjice, Zreče in Vitanje), kulturnimi društvi vseh občin, Splošno knjižnico – Centrom za kulturne prireditve, KSEVT-om,
  • skrb za programsko in administrativno svetovalno dejavnost ljubiteljskim kulturnim društvom,
  • spremljanje, spodbujanje, organiziranje, posredovanje in tudi izvajanje ljubiteljske kulturne dejavnosti na območju vseh treh občin,
  • spodbujanje različnih kulturnih dejavnosti po osnovnih šolah in Šolskim centrom Slovenske Konjice-Zreče,
  • dvig kvalitete ustvarjalnosti na področju delovanja ljubiteljske kulture,
  • obveščanje društev o razpisih in pozivih ter pomoč pri prijavi,
  • organizacija izobraževanj glede na želje društev ali posameznikov.

 

 

2.5.  INSTITUCIJE NA PODROČJU KULTURE IZVEN OBČINE SLOVENSKE KONJICE

 

Občina Slovenske Konjice sodeluje tudi z drugimi javnimi zavodi na področju kulture s sedežem izven občine, katerih delovanje je v njihovih ustanoviteljskih aktih določeno tudi za potrebe občine. Ti zavodi so: Zavod za kulturno dediščino RS, Enota Celje, Pokrajinski muzej Celje, Muzej novejše zgodovine Celje, Zgodovinski arhiv Celje ter Območna knjižnica Celje.

 

  1. Zavod za varstvo kulturne dediščine RS, Območna enota Celje (v nadaljevanju ZVKDS)

 

Kulturna dediščina so viri in dokazi človeške zgodovine in kulture, ne glede na njihov izvor, razvoj in ohranjenost (snovna, materialna dediščina), ter s tem povezane kulturne dobrine (nesnovna, nematerialna dediščina). Zaradi njihove kulturne, znanstvene in splošno človeške vrednosti sta varstvo in ohranjanje kulturne dediščine v državnem interesu. Osnovna, kulturna funkcija kulturne dediščine je njeno neposredno vključevanje v prostor in aktivno življenje v njem, predvsem na področju vzgoje, posredovanja znanj in izkušenj preteklih obdobij, ter krepitev narodove samobitnosti in kulturne istovetnosti.

ZVKDS združuje 7 območnih enot in Restavratorski center, ki izvajajo javno službo na področju varstva in ohranjanja nepremične kulturne dediščine.

Konservatorji, ki delujejo v območnih enotah in v Restavratorskem centru Slovenije, poskušajo čim bolj  razviti  zavest o  dediščini in  njenem pomenu  in nalogah  varstva pri lastnikih in najširšem krogu javnosti. Z odprtim delovanjem, s predstavljanjem dejavnosti in uspešnih rešitev si prizadevajo vključiti dediščino v življenje in s tem tudi zagotoviti svojo prepoznavnost.

 

Usmeritve:

  • inventarizacija kulturne dediščine v občini Slovenske Konjice,
  • strokovna pomoč pri obnovi objektov kulturne dediščine v občini Slovenske Konjice,
  • pomoč pri pripravi in prijavi ustreznih vsebin s področja kulturne dediščine na razpise.

 

  1. Pokrajinski muzej Celje

 

Pokrajinski muzej Celje je javni zavod za evidentiranje, zbiranje, varovanje, raziskovanje in predstavitev kulturne dediščine Celja in celjske regije v časovnem obdobju od praskupnosti do danes, razen zgodovine 20. stoletja. Ustanovljen je bil leta 1882 kot Mestni muzej in bil leta 1965 preimenovan v Pokrajinski muzej.

Muzej vsako leto pripravlja lastne občasne in gostujoče razstave z različnih področij kulturne dediščine.

 

Usmeritve:

  • povezovanje z občino, kulturnimi institucijami in TIC- em na področju predstavitve morebitnih razstav, oblikovanje spominkov, promocijskih materialov, delavnic …,
  • popisovanje gradiva javnih in zasebnih zbirk,
  • strokovna pomoč pri postavitvah zbirk,
  • pomoč pri vzpostavitvi urejenega, ki se vključi v kulturno in turistično ponudbo občine.

 

  1. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE CELJE

 

Muzej, katerega ustanoviteljica je Občina Celje, je po svojem poslanstvu muzej socialne zgodovine, ki v skladu s pravili in cilji muzejske stroke skrbi za premično kulturno dediščino Celja  in celjske  regije  ter jo  predstavlja  najširšemu krogu  javnosti.  Vsebinsko področje delovanja  zajema preplet  novejše  nacionalne in  regionalne  zgodovine in  etnologije  s sodobnostjo in aktualnostjo. Tako izvaja javno službo za področje zgodovine in etnologije od začetka 20. st. dalje.

 

Usmeritve:

  • povezovanje z občino, kulturnimi institucijami in TIC – em na področju predstavitve  morebitnih razstav, oblikovanje spominkov, promocijskih materialov, delavnic…,
  • popisovanje gradiva javnih in zasebnih zbirk,
  • strokovna pomoč pri postavitvah novih zbirk.

 

 

 

 

  1. Zgodovinski arhiv Celje

 

Zgodovinski arhiv Celje opravlja strokovne naloge, ki se nanašajo na arhivsko in dokumentarno gradivo, nastalo pri delu pravnih in fizičnih oseb tudi na območju občine Slovenske Konjice.

Na podlagi 53. člena Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih

(ZVDAGA) opravlja arhiv v okviru javne službe naslednje dejavnosti:

  • vrednotenje dokumentarnega gradiva pri javnopravnih osebah, dajanje pojasnil v zvezi z dolžnostmi javnopravnih oseb glede dokumentarnega gradiva, izvajanje strokovnega nadzora in usposabljanje uslužbencev, ki delajo z dokumentarnim gradivom,
  • vrednotenje javnega  dokumentarnega   gradiva   v  arhivih,   izločanje   nepotrebnega dokumentarnega gradiva in odbiranje arhivskega gradiva v arhivih ob strokovni obdelavi,
  • pridobivanje, vrednotenje in  strokovno  obdelovanje javnega  in  zasebnega arhivskega gradiva, izdelovanje inventarjev, vodnikov in drugih pripomočkov za uporabo arhivskega gradiva in njihovo objavljanje, objavljanje arhivskih virov,
  • hranjenje in materialno varovanje arhivskega gradiva,
  • vodenje evidenc javnega in zasebnega arhivskega gradiva,
  • evidentiranje arhivskega gradiva, ki je v tujini in se nanaša na Slovenijo in Slovence, dopolnjevanje lastnega gradiva z reprodukcijami tega gradiva ter izdelovanje vodnikov in drugih pripomočkov o arhivskem gradivu,
  • evidentiranje zasebnega arhivskega gradiva pravnih in fizičnih oseb,
  • sodelovanje z lastniki  zasebnega  arhivskega gradiva,  strokovno  svetovanje, izvajanje strokovnega nadzora,
  • dajanje arhivskega gradiva v uporabo, izdajanje prepisov oziroma kopij dokumentov ter potrdil na podlagi dokumentov,
  • posredovanje kulturnih vrednot v zvezi z arhivskim gradivom,
  • opravljanje raziskovalnih nalog  na  področju arhivistike,  zgodovine  in drugih  ved, povezanih z arhivskim gradivom,
  • izdajanje publikacij.

 

Usmeritve:

  • zagotavljanje širše dostopnosti arhivskega gradiva občanom,
  • osveščanje pravnih in fizičnih oseb o ravnanju z arhivskim gradivom.

 

 

  1. OBMOČNA KNJIŽNICA CELJE

 

Je splošna knjižnica, ki za območje pokrajine opravlja posebne naloge v skladu s 27. členom Zakona o knjižničarstvu (Ur. l. RS, št. 87/2001) za splošne knjižnice na svojem območju in te knjižnice strokovno povezuje v območno mrežo, ki zagotavlja koordinirano izvajanje knjižnične dejavnosti.

Območna knjižnica Celje nudi strokovno pomoč knjižnicam na svojem območju in pri tem strokovno delovanje usklajuje s smernicami in navodili nacionalne knjižnice (Ur. l. RS, št.

88/2003).

 

Usmeritve:

  • Zagotavljanje povečanega in zahtevnejšega izbora knjižničnega gradiva in informacij,
  • strokovna pomoč, ki zajema tudi sodelovanje pri načrtovanju razvoja informacijskega sistema,
  • koordinacija zbiranja, obdelave in hranjenja domoznanskega gradiva (arhiviranje in digitalizacija kulturnih spomenikov v občini Slovenske Konjice),
  • usmerjanje izločenega knjižničnega gradiva.

 

 

 

  1. LJUBITELJSKA KULTURA

 

Ljubiteljsko kulturo lahko opredelimo kot  množično organizirano prostočasno kulturno udejstvovanje, ki ima v občini specifično tradicijo, zlasti z vidika ohranjanja nacionalne kulturne identitete, tako v mejah občine kot izven. Najznačilnejša funkcija ljubiteljstva je kulturna ustvarjalnost in poustvarjalnost. Veliko mladih, še neuveljavljenih avtorjev prav skozi fazo kulturnega ljubiteljstva pogosto preide v poklicno kulturno umetniško delovanje. Nekoč je bila s svojo produkcijo v lastnem okolju edini organizator in posrednik kulturnih dogodkov. Kulturno ljubiteljstvo samo po sebi predstavlja kakovostno preživljanje prostega časa.

 

Nosilci ljubiteljske kulture v občini Slovenske Konjice so kulturna društva ter šolske in druge skupine ter posamezniki, Območna kulturna zveza Slovenske Konjice (v nadaljevanju: OKZ), SK Slovenske Konjice – Center za kulturne prireditve in JSKD OI Slovenske Konjice (predstavljena pod institucionalno kulturo).

 

3.1. KULTURNA DRUŠTVA V OBČINI SLOVENSKE KONJICE

 

Na območju občine Slovenske Konjice je registriranih 14 kulturnih društev:

  • Društvo likovnikov in fotografov Slovenske Konjice,
  • Godba na pihala Slovenske Konjice,
  • Kulturno društvo Svoboda osvobaja,
  • Kulturno društvo Expe,
  • Kulturno društvo France Prešeren Žiče,
  • Kulturno društvo Loče,
  • Kulturno društvo Sv. Jurij,
  • Literarno društvo Gnezdo,
  • Ljudski pevci Tepanje,
  • Moški pevski zbor društva upokojencev Adolf Tavčar,
  • Moški pevski zbor Ivo Štruc,
  • Slovensko srbsko kulturno humanitarno društvo Srečanje.
  • Ženski pevski zbor društva upokojencev,
  • Ženski pevski zbor Slovenske Konjice.

 

Vsa društva so vključena v Občinsko kulturno zvezo (v nadaljevanju v OKZ) in Medobčinsko zvezo kulturnih društev. Društva, vključena v zvezo, se vsako leto prijavljajo kot izvajalci kulturnih programov in projektov na razpis Občine Slovenske Konjice in nekatera tudi na JSKD za sofinanciranje tovrstnih programov in projektov.

 

Društva pokrivajo različne kulturne dejavnosti:

Glasbena dejavnost

Je  najbolj množična  ljubiteljska dejavnost na  območju občine. V  občini Slovenske Konjice delujejo naslednji zbori in vokalne skupine:

  • Ženski pevski zbor Slovenske Konjice,
  • Moški pevski zbor Ivo Štruc,
  • Moški pevski zbor društva upokojencev Adolf Tavčar,
  • Ženski pevski zbor društva upokojencev,
  • Ljudski pevci Tepanje,
  • Kulturno društvo Expe,
  • Pevski zbori v šolah in vrtcih …

Na področju instrumentalne glasbe v občini delujejo:

  • Godba na pihala Slovenske Konjice,
  • Mladinski pihalni orkester Glasbene šole Slovenske Konjice,
  • in druge skupine.

 

Dejavnost vokalnih skupin pomembno oblikuje kulturno ponudbo lokalne skupnosti, občina pa bo še posebej veliko pozornosti posvečala zborom in skupinam, ki bodo kakovostno odstopali od povprečja ter bodo promovirali glasbo v širšem kulturnem prostoru.

 

Folklorna dejavnost

Na območju konjiške občine so dejavne otroške folklorne skupine v šolah, vrtcih in priložnostno nekaterih kulturnih društvih.

Občina Slovenske Konjice Občina se zaveda, da je folklorna dejavnost manj razvito področje ljubiteljske ustvarjalnosti v občini, zato bo spodbujala izobraževanje mentorjev in druge oblike usposabljanja za delo s plesalci, medsebojno sodelovanje na tem področju in zagotavljala pogoje za njihovo izvedbo.

 

Plesna dejavnost

Plesna dejavnost se odvija v vrtcih in šolah, glasbeni šoli (balet) ter v različnih plesnih šolah (Jay dance studio, Step by step, Plesna šola Natke Geržina …), ki ponujajo svoj program otrokom, mladim ter starejšim. Z delovanjem plesnih šol je plesna dejavnost (predvsem hip hop, orientalski plesi, standardni in latinsko-ameriški plesi …) dostopna tudi širšemu krogu ljudi.

Občina Slovenske Konjice bo podpirala predvsem tiste plesne dejavnosti, ki se bodo aktivno vključevale v  lokalno kulturno  ponudbo  in s  svojo  kakovostjo zagotavljale  ustrezen  nivo plesne produkcije.

 

Gledališka in lutkovna dejavnost

Zelo uspešno in kontinuirano na tem področju deluje KD Svoboda osvobaja. Prav tako se z gledališko dejavnostjo ukvarja KD France Prešeren Žiče, KD Loče in KD sv. Jurij ter priložnostno tudi druga kulturna društva.

Najbolj množična gledališka dejavnost poteka na Gimnaziji, osnovnih šolah, kjer večina šol pripravi vsaj eno dramsko produkcijo letno.

Z gledališko in lutkovno dejavnostjo se ukvarjajo tudi vzgojiteljice v vrtcih v okviru njihovega rednega programa varstva otrok.

 

Likovna in fotografska dejavnost

Z organizirano likovno in fotografsko dejavnostjo se v občini ukvarja Društvo likovnikov in fotografov Slovenske Konjice. Na tem področju je zelo aktivno tudi KD Svoboda osvobaja (mednarodna likovna kolonija Iskanja v Žički kartuziji). Pomemben del likovne dejavnosti se odvija tudi v šolah, vrtcih in nekaterih drugih ustanovah.

Likovniki imajo v Domu kulture zagotovljen prostor za stalne razstave, prav tako redno razstavljajo svoja dela po javnih zavodih in v občinskih prostorih.

 

Literarna dejavnost

Literarna dejavnost je posebno področje znotraj ljubiteljske kulture, ki združuje literarne ustvarjalce v literarnih krožkih po šolah ter v Literarnem društvu Gnezdo. Priložnostno se z literarno dejavnostjo ukvarjajo tudi KD Svoboda osvobaja in druga društva.

Občina Slovenske Konjice bo spodbujala dejavnost literatov s sofinanciranjem izdaj literarnih del ter podpirala izdajo tistih knjig v samozaložbi tistih piscev, ki imajo poseben literarni, zgodovinski ali promocijski pomen za občino Slovenske Konjice. Občina bo spodbujala tudi izdajo knjig in publikacij, ki imajo poseben pomen za kreativnost in sprejemanje umetniške besede.

 

Filmska dejavnost

Priložnostno na tem področju deluje KD Svoboda osvobaja. Občina bo spodbujala filmsko dejavnost in ustvarjalcem omogočila predvsem filmsko produkcijo na področju promocije občine.

 

Usmeritve:

  • zagotavljati redno financiranje dejavnosti društev in uveljaviti kriterije financiranja dejavnosti,
  • društvom zagotoviti prostorske možnosti za dejavnost, sredstva za mentorsko delo in sredstva za opremo,
  • društvom, ki dosegajo nadpovprečne uspehe, na podlagi dogovorjenih kriterijev omogočiti dodatna sredstva predvsem za izobraževanja, za gostovanja ali izvedbo prireditev,
  • spodbujati skupine in društva, da se bodo ukvarjali z mladimi in jih vključevali v kulturno dejavnost, izvajali alternativne kulturne programe, ki bodo blizu mlajši populaciji in njihovemu ustvarjanju (programe je nujno uskladiti z izbirnimi vsebinami v osnovnih in srednjih šolah ter jih dopolniti z novimi aktivnostmi),
  • spodbujati društva k razvoju novih in manj razvitih dejavnosti (filmska, folklorna in video produkcija …).

 

3.2. OBČINSKA KULTURNA ZVEZA SLOVENSKE KONJICE

 

Občinska kulturna zveza je bila ustanovljena leta 1997, s ciljem, da se v občini Slovenske Konjice povežejo in širše promovirajo vsa ljubiteljska kulturna društva. Nalogo povezovanja med društvi je do tedaj opravljal Strokovni svet za kulturo, ustanovljen s strani Občine Slovenske Konjice.

V občinski kulturni zvezi deluje 14 ljubiteljskih kulturnih društev iz različnih kulturnih področij iz občine Slovenske Konjice. Takšna povezanost se je do sedaj izkazala za učinkovito in plodno, saj smo z ustanovitvijo zveze med seboj tesneje povezali celotno ljubiteljsko kulturno dejavnost.

Občinska kulturna zveza v vseh letih delovanja (tudi v prejšnji organiziranosti: Strokovni svet za kulturo) aktivno sodeluje pri organizaciji in izvedbi raznovrstnih kulturnih prireditev.

Nosilci dejavnosti so že vsa leta vsi člani Občinske kulturne zveze, ki jih je iz leta v leto več. Danes zveza šteje okoli 200 članov. Seveda pa so pri delovanju zelo pomembni tudi mentorji in zunanji sodelavci.

 

Usmeritve:

povezovanje in koordinacija med društvi,

sodelovanje z JSKD OI Slovenske Konjice in Centrom za kulturne prireditve,

informatizacija zveze.

 

 

 

 

  1. KULTURNA DEDIŠČINA

 

4.1. VARSTVO NEPREMIČNE KULTURNE DEDIŠČINE

 

 

Nosilca aktivnosti na področju varovanja nepremične kulturne dediščine sta Občina Slovenske Konjice (upravlja SK Slovenske Konjice) in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije – OE Celje.

Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Celje, deluje v skladu z Zakonom o varstvu kulturne dediščine (Ur.  l. RS,  št.  16/88) na področju preučevanja, raziskovanja, inventariziranja in dokumentiranja nepremične dediščine in kulturnih spomenikov.

Občina Slovenske Konjice deluje na podlagi tovrstne zakonodaje in lokalnega akta – Odloka o razglasitvi kulturnih spomenikov in spomenikov oblikovane narave v Občini Slovenske Konjice, kjer so našteti vsi kulturni in naravni spomeniki naše občine. Odlok je bil objavljen v Uradnem listu št. 50/1998 z dne 10. 7. 1998.

Z namenom, da bi trajno zagotovila ohranitev in posebno družbeno varstvo kulturnih vrednot, je Občina Slovenske Konjice z odlokom razglasila območja in objekte nepremične kulturne dediščine na območju občine, ki imajo posebno kulturno, znanstveno-zgodovinsko ali estetsko vrednost, za kulturne ali zgodovinske spomenike. Tako je občina razglasila:

–    naselbinska območja: 2

–    arheološke spomenike: 3

–    umetnostne in arhitekturne spomenike: gradovi: 6, mestna in trška arhitektura: 30, sakralni spomeniki: 9, javni spomeniki, znamenja, vodnjaki: 1, etnološki spomeniki: 4

 

Usmeritve:

  • zagotoviti zadostna sredstva za obnovo kulturnih spomenikov, ki so zaščiteni z občinskim odlokom,
  • nadaljevati z aktivnostmi za pridobitev znaka Evropske dediščine,
  • nadaljevati z aktivnostmi za razglasitev Žičke kartuzije za spomenik državnega pomena,
  • usklajevati lokalni odlok z dejanskim stanjem na terenu.

 

 

 

 

4.2. VARSTVO PREMIČNE DEDIŠČINE

 

Muzej gasilstva

Ustanovitev Muzeja gasilstva Dravinjske doline sega v oktober 2000 njegova javna predstavitev pa v april 2001. V Dravinjski dolini in v mestu Slovenske Konjice smo s tem dobili novo priložnost seznanjati se s preteklostjo, širša slovenska javnost pa obsežen prispevek k ohranjanju narodove dediščine. Trenutno muzej na ogled ponuja deset posebnih in dve splošni zbirki, vse skupaj pa zajemajo preko tisoč eksponatov. Muzej se razprostira na 250m2, v zgornjem nadstropju Gasilskega doma Slovenske Konjice na Žički cesti 4.

 

Muzej Zrno

Muzejček Zrno se nahaja v vinorodnih Škalcah nad Slovenskimi Konjicami, ob sami Vinsko turistični cesti 17. Je lesena stavba, v zasnovi kletna viničarija iz zadnje četrtine 17. stoletja. Hiša je uvrščena med najstarejše lesene stavbe v Dravinjski dolini in širše.

Zanimivi so tudi razstavljeni eksponati za predelavo klasja in žit ter za pridelavo in predelavo grozdja in sadja.

 

Hiša dediščine Mlače

V prijetni vasici Mlače se nahaja Hiša dediščine, v kateri hranijo bogato etnološko zbirko predmetov, ki nas spominjajo na življenje naših prednikov.

 

Etnološki muzej in spominska soba NOB, Tolsti vrh

“Pustovo hišo” nekoč “Ratejevo zidanico” sta s skupnimi močmi obnovila Turistično društvo Špitalič in Občina Slovenske Konjice, v njej pa danes domuje slikovita etnološka zbirka starih predmetov in kmečkega obrtnega orodja ter spominska soba NOB. Hiši svojevrsten pečat daje pristna štajerska vaška zasnova. Zidana je iz kamna, gline in lesa, do nedavnega pa jo je pokrivala slama. Zaradi dotrajanosti je slamo v letu 2013 zamenjala novejša kritina. V njej je na ogled etnološka zbirka starega kmečkega orodja za obrt in zbirka fotografij iz II. svetovne vojne.

 

Mlin in žaga Bezenšek

Mlin naj bi v Žičah deloval že v kartuzijanskem obdobju. Žaga – venecijanka je lesena stavba, zgrajena leta 1853. Poganja jo voda, ki priteka na veliko zunanje kolo. Postopek žaganja se opravlja s premikanjem žaginega lista gor in dol.

 

Zasebna muzejska zbirka predmetov iz Avstro-ogrskega obdobja

V Starem trgu Slovenskih Konjic v neposredni bližini cerkve se nahaja zasebna muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja. Razstavljene so sablje, čelade, pokrivala, medalje, razglednice, fotografije, izkopanine Soške fronte in mnogo drugih vojaških, domoljubnih in verskih predmetov, ki nas povrnejo v čas, ko so se naši dedje borili za cesarja v raznih vojnah vse do zloma monarhije in bojev za severno mejo.
Večina razstavljenih predmetov se navezuje na čas prve svetovne vojne. Mnogo jih je povezanih z našim krajem in življenjem v njem. So spomin na obdobje, ki so ga zaznamovale besede: Vse za vero, dom, cesarja.

 

Cilji:

Na področju varstva premične kulturne dediščine in tehnične dediščine je cilj zbrati, popisati in urediti register premične dediščine. Prepoznavanje premične kulturne dediščine in žive ustvarjalnosti bi tako postalo zanimiva vsebina za področje turističnih produktov in izobraževanja.

 

Občina Slovenske Konjice si bo prizadevala v sodelovanju s pristojnimi zavodi popisati zbirke premične dediščine, ki jih trži Turistično informacijski center.

 

Usmeritve:

  • zbirke ponujati kot turistični produkt v okviru celovite ponudbe v občini,
  • ponudbo zbirk oblikovati  v   skladu s   sodobnejšimi  metodami, ki  vključujejo sodelovanje s programi društev, javnih zavodov,
  • ponudbe prilagoditi ciljnim skupinam (šole, vrtci, upokojenci, društva …),
  • evidentirati in dokumentirati premično dediščino,
  • vzdrževanje grobov, obeležij, spomenikov, spominskih plošč.

 

 

 

  1. KULTURA V POVEZAVI Z IZOBRAŽEVANJEM, ŠPORTOM, TURIZMOM IN DELOVANJEM MLADIH

 

 

V program kulturne ponudbe se, tako za potrebe lastne dejavnosti kot za širšo javnost, vključujejo tudi izvajalci šolskega oziroma izobraževalnega programa. Pomembni izvajalci prireditev, ki v kulturno prireditev vključujejo turistično ali zabavno vsebino, pa so največkrat Mladinski center Dravinjske doline (v nadaljevanju MCDD), Zavod za šport Slovenske Konjice, krajevne skupnosti, gasilska in športna društva, ki so prav tako dejavnik prireditvene ponudbe posameznih krajev. V okviru SK Slovenske Konjice deluje tudi TIC Slovenske Konjice, ki zadnja leto zelo dobro in načrtno dopolnjuje kulturno ponudbo ter skrbi za promocijo in tudi trženje kulturno – turističnih programov.

 

5.1. IZOBRAŽEVANJE

 

V občini deluje 33 enot Vrtca Slovenske Konjice in 4 enote v zasebnem vrtu Mali grof, 3 osnovne šole ter 4 podružnične osnovne šole ter  Gimnazija Slovenske Konjice.

Vsi zavodi s svojim delovanjem prispevajo k razvoju kulturnih dejavnosti z različnimi kulturnimi prireditvami oz. aktivnostmi (prireditve, kulturni dnevi …), ki jih sami organizirajo ali organizirajo obisk le-teh.

 

5.2. ŠPORT

 

Zavod za šport Slovenske Konjice vsebinsko, organizacijsko in strokovno povezuje vse pojavne oblike športa v občini. Poleg tega zagotavlja obratovanje in vzdrževanje športnih objektov v občini, skrbi za dvig športne ponudbe, sodeluje pri organizaciji in izvedbi priprav in tekmovanj vrhunskih športnikov in skrbi za sodelovanje z vrtci ter šolami pri zagotavljanju športne dejavnosti le teh. Seveda pri izvedbi svojih aktivnosti sodelujejo tudi z različnimi kulturnimi ustvarjalci, saj se na ta način popestrijo športni dogodki s kulturnim programom.

Zavod za šport Slovenske Konjice vzdržuje več športnih objektov, in sicer Športno rekreacijski center Park, Športno rekreacijski center Dobrava, Atletski stadion in športno dvorano v Slovenskih Konjicah. Tudi ti športni objekti občasno služijo za razne kulturne prireditve in priložnostne koncerte.

 

Športnim društvom in klubom nudi najem športnih objektov za namene vadbe, športnih ali pa tudi zabavnih prireditev. Bogato ponudbo športih objektov in kulturnih dogodkov dopolnjujejo v poletnih mesecih s plavalnim bazenom na Dobravi.

 

  5.3. TURIZEM

 

V Občini Slovenske Konjice predstavlja turizem  pomembno razvojno in poslovno priložnost. V skladu s Strategijo razvoja Občine Slovenske Konjice (do leta 2035) želi ta postati območje visoke bivanjske kvalitete. Osnova za razvoj visoke bivanjske kvalitete je njen geografski položaj ter pestro naravno in kulturno okolje. Napredek v občini bo temeljil na trajnostnem razvoju, ki upošteva gospodarsko, socialno in okoljsko komponento razvoja. Gospodarski razvoj bo tako temeljil na ustvarjanju višje dodane vrednosti v tradicionalnih dejavnostih in uporabi čistejših tehnologij ter sočasnem razvoju turistične dejavnosti.

Danes na področju turizma v Občini Slovenske Konjice deluje Turistično informacijski center (v nadaljevanju TIC), ki od aprila 2009 deluje pod okriljem javnega zavoda Splošna knjižnica Slovenske Konjice, pred tem pa je deloval pod okriljem Gospodarsko interesnega združenja Dravinjske doline. Javni zavod Splošna knjižnica Slovenske Konjice v okviru notranje organizacijske enote TIC, opravlja dejavnost načrtovanja, organiziranja in izvajanja politike spodbujanja razvoja turizma v občini Slovenske Konjice. Skrbi tudi za izobraževanja lokalnih turističnih vodnikov ter izobraževanja na področju razvoja kulturne dediščine v povezavi z razvojem turizma (oživljanje domačih obrti).  TIC deluje na dveh lokacijah in sicer v starem mestnem jedru Slovenskih Konjic in v Žički kartuziji. K razvoju turizma s svojim delovanjem in smelimi programi aktivnosti prispevajo tudi turistična društva: TD Slovenske Konjice, TD Žička gorca – Žiče, TD Stolpnik, TD Studenec – Loče, TD Mlače, TD Klokočovnik, TD Špitalič in TD Jurijeva konjenica.

 

Občina Slovenske Konjice se ponaša z bogatim kulturnim utripom, krona katerega so tradicionalne prireditve, ki v mesto privabljajo obiskovalce od blizu in daleč in zato predstavljajo tudi velik turistični potencial. Jurjevanje, Naznanitev trgatve, Martinovanje, Zimska pravljica in Silvestrovanje na prostem obiskovalcem ponujajo tako kulturna, kot tudi izjemna turistična doživetja, povezana z lokalno kulinariko, tradicijo domačih obrti in sodobnim načinom življenja lokalnega prebivalstva. Posebna kulturo-turistična doživetja ponuja Žička kartuzija, ki je kulturno-zgodovinski biser Občine Slovenske Konjice ter spomenike evropskega pomena tako po nastanku, kot po funkciji in predstavlja največji potencial razvoja turizma v Občini, poleg obnovljenega Starega trga, Dvorca Trebnik in vinorodnih Škalc s celovito ponudbo Zlatega griča (vinska klet, gostilna, golf, apartmaji). Izjemne zgodbe turizma se gradijo tudi na tradiciji domačih obrti, ki jih lokalno prebivalstvo že vrsto let piše zelo uspešno: čebelarstvo, zeliščarstvo, pletarstvo, umetnostno kovaštvo, lončarstvo in mlinarstvo so le nekatere izmed uspešnih družinskih zgodb, ki se pišejo na podlagi načina življenja prejšnjih generacij in spodbujanja bolj kakovostnega načina življenja za sodobnega človeka. Vse bolj pomembno postaja tudi povezovanje s turističnimi deležniki iz širše destinacije v lokalne in regionalne destinacijske organizacije (RDO Dežela Celjska, RASR, TD Rogla Pohorje, itd.), kakor tudi povezovanje v državna in mednarodna združenja, ki s promocijo podobnih vsebin skrbijo za prepoznavnost Slovenije v najširšem smislu (Združenje zgodovinskih mest Slovenije, Meniške poti Slovenije, Literarne poti srednjega veka, itd.). Na lokalnem nivoju je pomembno medsebojno promoviranje ponudbe vseh ponudnikov, odpiranje občinskih meja, aktivno sodelovanje vseh akterjev, ki se posredno ali neposredno ukvarjajo s turizmom ter povezovanje javnega in zasebnega sektorja.

 

Eden ključnih prednostnih ukrepov do leta 2035, naveden v Strategiji razvoja Občine Slovenske Konjice na področju turizma, je zagotovitev enotne točke za informiranje in podporo turizmu, eden ključnih strateških predlogov za prihodnost pa strateški pristop k promociji občine kot avtentične turistične destinacije, pomoč pri izobraževanju turističnih delavcev, ozaveščanju občanov, izgradnja nove in obnova dotrajane infrastrukture, ki je v pomoč turizmu (poti, ceste, mostovi, parki, igrišča, označbe, parkirišča, lokalni potniški promet, informativne table …). Občina Slovenske Konjice ima, glede na svojo naravno in kulturno dediščino ter športno infrastrukturo, še veliko razvojnih priložnosti. Beleži nizko kapaciteto nočitvenih zmogljivosti ter skromno gostinsko ponudbo, po drugi strani pa se ponaša z bogato kulturno-zgodovinsko zapuščino. Pomemben element v občini lahko postane eko-turizem, z možnostmi nastanitve na eko-kmetijah. Oblikovanje integralnih turističnih paketov, ki bodo združevali kulturno-turistično ponudbo širšega območja in se povezovali v celovito ponudbo Slovenije, mora postati vsakdanja praksa.

 

5.4. DELOVANJE MLADIH

 

  1. Mladinski center Dravinjske doline (v nadaljevanju: MCDD)

MCDD je zasebni zavod, ki v občini Slovenske Konjice deluje na področju mladine in kulture že od leta 2003. Vizija zavoda je aktivacija mladih, spodbujanje aktivnega državljanstva, dvig kulturnih kompetenc, dvig družbene odgovornosti, spodbujanje mobilnosti mladih ter neformalno izobraževanje. Na lokalnem področju je zaznan kot pomemben akter, na nacionalni ravni dosega najvišje ocene med mladinskimi centri, mednarodno se umešča med aktivnejše mladinske organizacije. V letu 2013 so aktivnosti mladinskega centra prerasle zmožnosti in tako je zasebni zavod doživel prestrukturiranje. Poleg doregistracije v socialno podjetje je zavod svoje aktivnosti razmejil v štiri tematske sklope v področjih, na katerih je le ta najbolj aktiven. Tako od leta 2014 delujejo sledeče notranje organizacijske enote, ki imajo vsaka svojo vizijo udejanjanja kulture v obdobju 2014 – 2018:

Patriot

  • Organizacija gledaliških predstav,
  • predvajanje kultnih in art filmov,
  • spodbujanje in promocija mladih neuveljavljenih glasbenih skupin,
  • organizacija pesniških ter literarnih dogodkov,
  • organizacija razstav mladih umetnikov,
  • organizacija koncertov.

Mladinski center

  • Promocija ter spodbujanje medkulturnega dialoga,
  • spodbujanje udeležbe na mednarodnih projektih povezanih s kulturno dediščino in kulturo,
  • Povezovanje mladinskih društev, ki delujejo na kulturnem področju,
  • organizacija tečajev in seminarjev na temo kulture,
  • mentorstvo mladim na projektih povezanih s kulturo.

Kreaktor

  • Motiviranje in podpora mladih pri samoaktivaciji pri zaposlovanju na področju kulture.

Medgeneracijski center

  • Povezovanje različnih generacij preko orodij, ki jih ponuja kultura.

 

  1. Društvo prijateljev mladine

Na področju delovanja mladih je zelo aktivno tudi Društvo prijateljev mladine Slovenske Konjice, ki zagotavlja kakovostno preživljanje prostega časa otrok, mladostnikov in družine, dvig bralne kulture med predšolskimi in šolskimi otroki, razvijanje ustvarjalnega in raziskovalnega dela med učenci v osnovnih šolah, spodbujanje zdravega načina življenja in oblikovanje humanih medčloveških odnosov. Prav tako nudi pomoč otrokom z učnimi težavami, pomoč družinam v socialnih stiskah ter pomoč pri zagotavljanju pogojev za letovanje otrok.

 

 

Usmeritve:

  • spodbujati sodelovanje kulture s področji izobraževanja, športa, turizma in delovanja mladih,
  • ponujati celovito turistično ponudbo, ki združuje kulturne aktivnosti z aktivnostmi iz ostalih področij,
  • spodbujati aktivnosti za preživljanje šolskega in izven šolskega časa (vzgoja staršev …),
  • v kulturne aktivnosti vključiti čim več mladih ter spodbujati prostovoljno delo

mladih.

 

 

 

 

  1. KOMUNIKACIJA IN PROMOCIJA KULTURNIH VSEBIN

 

V občini se komunikacija in promocija kulturnih vsebin izvajata preko različnih medijev:

  • spletnih portalov (SK Slovenske Konjice, TIC, občina …),
  • posebnih letakov, plakatov, jumbo plakatov, zloženk, vabil,
  • prispevkov v lokalnem časopisu Novice in na Radiu Rogla,
  • prispevkov na lokalni TV Skala,
  • drugih tiskanih medijev, prilogah uveljavljenih časopisnih hiš,
  • prispevkov v drugih medijih (televizije, radijske postaje, časopisi, revije v regiji in izven),
  • tiskovnih konferenc, ki jih organizirajo občina ali kulturne institucije v občini,
  • neposrednih obvestil,
  • sejmov, turističnih borz.

 

Usmeritve:

  • ponovna uvedba in distribucija koledarja prireditev Občine Slovenske Konjice, ki bi ga pošiljali v vsa gospodinjstva občine,
  • tekoče in sprotno informiranje javnost o aktivnostih na področju kulture s strani izvajalcev,
  • zagotoviti medsebojno usklajevanje izvajalcev aktivnosti, da ne prihaja do časovnega prekrivanja,
  • pripraviti letne media plane s transparentnimi prioritetami in cilji komunikacije,
  • razvijati sistemobveščanja  in  opredeliti metode  za  vrednotenje doseženih  učinkov.

 

 

 

 

 

  1. MEDNARODNO IN MEDOBČINSKO SODELOVANJE

 

Na področju mednarodnega sodelovanja Občina Slovenske Konjice sodeluje z občinami Gornja Stubica – Hrvaška, Kosjerić – Srbija, Hranice – Republika Češka in Solleftea – Švedska.

Namen mednarodnega sodelovanja je predstaviti kulturno in turistično podobo Slovenskih Konjic v pobratenih občinah ter približati kulturo drugih mest in narodov občanom Slovenskih Konjic, s tem pa bogatiti kulturno podobo in odprtost Slovenskih Konjic do različnih kultur. S Švedsko gre tudi za interes po nadaljnjem spodbujanju mednarodnih izmenjav mladih, tudi na področju kulture.

 

Občina spodbuja sodelovanje tudi na nivoju različnih dejavnosti – sodelovanje in gostovanje pevskih zborov, orkestrov, gledališč in drugih skupin na mednarodnih tekmovanjih in festivalih. V prihodnosti se bo ta dejavnost še razvijala. Na tem področju je pomembno tudi regijsko sodelovanje in financiranje iz evropskih strukturnih skladov.

 

Usmeritve:

  • intenziviranje sodelovanja s pobratenimi in prijateljskimi mesti,
  • spodbujanje novih oblik mednarodnega sodelovanja na kulturnem področju,
  • spodbujanje sodelovanja z občinami v Sloveniji,
  • priprava mednarodnih projektov za sofinanciranje na razpisih strukturnih skladov EU,
  • preko mednarodnega sodelovanja narediti Slovenske Konjice prepoznavne v evropskem prostoru,
  • udeležba na mednarodnih igrah, tekmovanjih (Entente Florale, Jadranske igre …).

 

 

 

 

  1. INFRASTRUKTURA NA PODROČJU KULTURE

 

8.1. JAVNA INFRASTRUKTURA

 

Občina Slovenske Konjice je s Sklepom o določitvi javne infrastrukture na področju kulture določila naslednje nepremičnine:

  • Dom kulture Slovenske Konjice,
  • Dom kulture Loče,
  • Prostori Žičke kartuzije,
  • Pustova hiša – Tolsti vrh,
  • Prostori Mestne galerije Riemer,
  • Konjiški Stari grad.

Največ kulturnih dejavnosti in prireditev se v občini odvija v navedenih objektih. Poleg njih so za različne kulturne dejavnosti namenjeni tudi prostori v drugih javnih objektih, ki so se zgradili oz. se vzdržujejo s sredstvi proračuna.

 

8.2. DRUGI OBJEKTI

 

V Občini Slovenske Konjice se kulturne dejavnosti odvijajo v naslednjih objektih:

  • Dvorana Konjičanka,
  • Župnijski dom,
  • Vinska klet Zlati grič,
  • Dom Društva upokojencev Slovenske Konjice,
  • Štorkljina hiša …

 

Kulturno življenje se odvija tudi v objektih, ki so v lasti krajevnih skupnosti:

  • Kulturni dom Tepanje,
  • Kulturni dom Žiče …

Potrebno bi bilo, da občina v svoje financiranje vključi skrb za obnovo tudi te kulturne infrastrukture.

 

Javna infrastruktura na področju šolstva, predšolske vzgoje in športa

Za kulturne prireditve se uporabljajo tudi javni prostori, kot so avle in učilnice v šolah in vrtcih, med katere spadajo Glasbena šola Slovenske Konjice, OŠ Ob Dravinji (podružnica Tepanje), OŠ Pod goro (podružnica Špitalič), OŠ Loče (podružnica Jernej in Žiče), Vrtec Slovenske Konjice (Tattenbachova, Prevrat, Tepanje, Žiče, Špitalič …).

 

Za množične kulturne prireditve se lahko uporabljajo tudi javni športni objekti v konjiški občini. Pomembnejši objekti, ki so v občini Slovenske Konjice namenjeni športnim in kulturnim aktivnostim, so: ŠRC Park, ŠRC Dobrava, Atletski stadion in športna dvorana v Slovenskih Konjicah.

 

Sakralni objekti

Sakralni objekti sodijo med izredno pomembne zgradbe na konjiškem, saj jih obiskujejo verniki in turisti, ki si jih ogledujejo kot pomembne zgodovinske spomenike, obenem pa se občasno uporabljajo kot koncertni prostor za glasbene prireditve predvsem zaradi dobre akustike in ambienta ter zaradi pomanjkanja primernega koncertnega prostora. Za kulturne prireditve se največ uporabljata cerkev sv. Jurija in Žička kartuzija.

 

Usmeritve:

  • v Slovenskih Konjicah dograditi Dom kulture v Kulturni center s pripadajočimi prostori, ki bodo omogočili funkcionalno in tehnično opremljeno uporabo ter kakovostno spremljanje kulturnih dogodkov in zagotovili primerne prostore za delovanje kulturnih društev,
  • obnoviti kulturne domove v občini skladno z veljavnim odlokom o proračunu občine ter načrtom razvojnih programov.

 

 

 

 

 

  1. POSEBNI PROJEKTI OBČINE NA PODROČJU INVESTICIJ V KULTURI

 

 

 9.1. Dograditev Doma kulture Slovenske Konjice – Kulturni center

 

Dom kulture ima danes vlogo knjižnice s čitalnico in pisarniškimi prostori knjižnice, v domu se nahajajo prostori Centra za kulturne prireditve, večnamenska dvorana, razstavna prostora, sejna soba in drugi pomožni prostori …

V prihodnosti se načrtuje dograditev Doma kulture v  Kulturni center, katerega namen je povečati prostore mladinskega oddelka knjižnice, pridobiti prostor za medioteko in obknjižnične dejavnosti, vadbene prostore za kulturna društva in manjšo koncertno dvorano.

Cilj je torej dokončno določiti vsebino kulturnega centra in končati postopke, ki bodo omogočali pričetek gradnje, določiti časovne termine izvajanja del ter seveda zagotoviti finančna sredstva (proračun občine, druga razpisana sredstva).

 

 9.2. Adaptacija podstrešja OŠ Pod goro za potrebe Glasbene šole

 

V Glasbeno šolo se želi vsako leto vpisati več učencev, kot jih šola glede na prostorske pogoje lahko sprejme. Državno povprečje vključenosti šoloobveznih otrok v glasbeno šolo je 14,03 %, v Glasbeno šolo Slovenske Konjice pa je vpisanih 11,48 % šoloobveznih otrok iz Občine Slovenske Konjice, Občine Zreče in Občine Vitanje. Glede na navedeno je ob koncu leta 2010 bila izražena potreba in želja vodstva Glasbene šole, da se obstoječi še neizkoriščeni del podstrešja OŠ Pod goro preuredi za potrebe izvajanja glasbenega pouka. Občina Slovenske Konjice  je v mesecu aprilu 2011 projekt  Adaptacija podstrešja Glasbene šole Slovenske Konjice prijavila na razpis Ministrstva za šolstvo in šport za sofinanciranje investicij v vrtcih in osnovnem šolstvu. Projekt je bil glede na doseženo število točk uvrščen na seznam sofinanciranih projektov iz državnega proračuna z informativnim deležem sofinanciranja v višini 44,30 %  upravičenih stroškov ter informativnim sofinancerskim zneskom v višini 143.114,00 € na skupno predračunsko vrednost projekta 433.218,00 € z DDV. Glede na to, da sta soustanoviteljici Glasbene šole tudi Občina Zreče in Občina Vitanje je bil predhodno že podpisan Sporazum o sofinanciranju investicije po  ključu: Občina Slovenske Konjice – 62,03 %, Občina Zreče – 28,07% in Občina Vitanje 9,90 %. Kvadratura obstoječih prostorov Glasbene šole znaša 950 m2, delno pa se pouk izvaja v dislociranih enotah v Zrečah in Vitanju. S preureditvijo podstrešja pa bi na novo pridobili 270 m2 prostorov, in sicer dve učilnici ter štiri kabinete, s čimer bi zadostili potrebam po povečanem vpisu ter zagotovitvi učilnic za vse učitelje. Izvedba projekta se načrtuje v času poletnih počitnic leta 2017.

 

9.3.  Dokončanje obnove Doma kulture Loče

 

Kulturni dom Loče je bil zgrajen leta 1974. V kulturnem domu so na razpolago dvorana z 210 sedeži, manjša avla, sanitarije, soba za kinooperaterja ter manjša podstrešna sejna soba v nadstropju objekta.

Investicijsko vzdrževanje je opravlja Občina Slovenske Konjice iz lastnih sredstev preko javnega zavoda Splošna knjižnica Slovenske Konjice, ki ima objekt v upravljanju.

Kulturni dom Loče je v južnem delu Občine Slovenske Konjice center kulturnega dogajanja in predstavlja edini prostor, kjer se odvijajo kulturne prireditve ter ostale prireditve lokalnega, občinskega, medobčinskega , kakor tudi mednarodnega pomena.

Kulturni dom Loče je prav tako edini prostor, kjer lahko potekajo vaje za nastope različnih društev ter sestanki, srečanja, prireditve…

V pritličju kulturnega doma deluje Splošna knjižnica Slovenske Konjice, enota Loče, ki je bila leta 2007 obnovljena in razširjena s prizidkom, v katerem so umeščene tudi nove sanitarije in prostori kulturnega društva.

V letu 2008 je bilo zamenjano stavbno pohištvo, obnovila se je streha omenjenega kulturnega doma, leta 2012 pa se je prebarvala fasada stavbe.

V naslednji fazi sledi obnova dvorane, ki je najpomembnejši prostor kulturnega doma. Na dotrajanem podu so nameščeni stoli, ki jih je že dodobra načel zob časa. Prav tako nima več uporabne funkcije ozvočenje (zvočniki, ojačevalec, mešalna miza, mikrofoni,..) ter oprema za scensko razsvetljavo (reflektorji), ki sta bistvena elementa za nemoteno delovanje različnih kulturnih in ostalih prireditev. Na odru je dotrajan lesen pod, na odru so zavese že preperele. Obnove je potrebna dotrajana električna in strojna napeljava, izvedla se bo obnova in izolacija stropa.

Občina Slovenske Konjice je v ta namen pridobila finančna sredstva na javnem razpisu Ministrstva za kmetijstvo v višini cca 139.000 €, kar predstavlja 60% investicije. Obnova dvorane se bo izvedla v letu 2015.

Investicija v obnovo Kulturnega doma Loče bo prispevala k razvoju obstoječe kulturne ustvarjalnosti kot razvojnega potenciala, saj bo omogočala ohranitev obstoječe kulturne dejavnosti in hkrati nadgradnjo v smislu kvantitete in kvalitete kulturnih dogodkov. Izvedba projekta bo prispevala k povezovanju različnih kulturnih dejavnosti (gledališka umetnost, filmska in glasbena umetnost), prav tako bo omogočila povečanje števila obiskovalcev kulturnih prireditev, saj je bilo do sedaj številne obiskovalce, zaradi nezadostne kapacitete, odkloniti (gledališka dejavnost).

Poudariti velja, da bo Kulturni dom Loče z obnovljeno dvorano še naprej nosilec kulturnega razvoja v južnem delu Občine Slovenske Konjice ter da bo zasedenost dvorane, ki je bila že doslej, glede na razmere, v kakršnih je dvorana sedaj, dobra, po zaključeni investiciji pa bo še mnogo večja, saj bo obnovljena dvorana tudi zelo privlačen in prijazen ambient.

Z investicijo bo rešen eden izmed najbolj perečih problemov, toplotna izolacija in prezračevanje, s tem pa posledično zagotovljeno zmanjšanje porabe energije za ogrevanje, kar je zelo sprejemljivo in dobrodošlo tudi s strani okoljevarstvenikov.

Z obnovo elektro instalacij bo omogočena izvedba kvalitetnejših kulturnih prireditev in zagotovljena večja varnost.

Funkcionalnost dvorane bo nedvomno izboljšala zamenjana notranja oprema, v katero je zajeto novo ozvočenje, scenska tehnika, odrska razsvetljava,  prezentacijske opreme, zavese, odrske enote ter stoli. Zamenjava dotrajane opreme ter vizualna ureditev dvorane bo pripomogla k večji atraktivnosti dvorane in ugodnejšemu ambientu.

Namembnost objekta bo po prenovi večja, predvsem dvorane, ki se bo lahko uporabljala poleg redne kulturne dejavnosti, še za različne druge prireditve in praznovanja. V dvorani se bodo lahko odvijale zelo raznolike kulturne dejavnosti (ples, folklora, orkestri, dramske igre,…), saj bo v dvorani po obnovi izravnan pod in premični stoli.

 

Investicija bo imela sledeče učinke:

  • dolgoročni trajnostni razvoj,
  • gospodarski razvoj v smislu razvoja gostinsko turistične dejavnosti,
  • dvig kvalitete ponudbe različnih kulturnih in družabnih dejavnosti, ne le za prebivalce krajevnih skupnosti Loče, Jernej, Zbelovo, Draža vas in Žiče, temveč za celotno Občino Slovenske Konjice,
  • kulturno osveščanje krajanov in izmenjava s podobnimi društvi iz bližnje in daljne okolice,
  • zagotavljanje večje kvalitete kulturnega življenja občanom tega dela občine in širše,
  • povezovanje različnih kulturnih dejavnosti,
  • povečanje interdiscipliniranosti in multifunkcionalnosti prostora,
  • povečanje števila obiskovalcev kulturnih prireditev,
  • povečanje števila prebivalcev, ki aktivno sodelujejo v kulturnem življenju tega dela občine,
  • razširitev programa interesnih, kulturnih in družabnih dejavnosti in
  • zagotovitev prostorov, ki bodo varni, uporabni in prijetni za izvajalce in obiskovalce.
  • bistveno zmanjšanje stroškov ogrevanja, kar pomeni učinkovito rabo energije in ugoden vpliv na okolje;
  • aktivno sledenje trendu razvoja na področju kulturne infrastrukture in siceršnje urbane urejenosti okolja.

 

 9.4. Nadaljnja obnova Žičke kartuzije

 

Skozi vas Žiče in nato dolino svetega Janeza Krstnika nas pot pripelje do skrivnostne Žičke kartuzije. V tej odmaknjeni in tesni dolinici si je takratni lastnik tega posestva, štajerski mejni grof Otakar III., okrog leta 1155 zadal nalogo, da ustanovi domovanje menihov iz Velike kartuzije na Francoskem. Ti so po prihodu leta 1160 pričeli z izgradnjo večine poslopij. V 15. stoletju je nastalo še poslopje sedanjega Gastuža, danes ene najstarejših še delujočih gostiln v Srednji Evropi. Redovno življenje je zamrlo, ko je leta 1782 takratni cesar Jožef II. z dekretom ukinil delovanje Žičke kartuzije.

Po letu 1827 so pričele stavbe propadati, Občina Slovenske Konjice pa je leta 1996, s pomočjo Ministrstva za kulturo, pričela  z obnovo tega pomembnega kulturnega spomenika. Do danes je bilo vloženih cca. 1.500.000 €, pri čemer je bil delež sofinanciranja države 50%.

Podoba Žičke kartuzije se je v zadnjih dvajsetih letih zelo spremenila, prav tako pa se je bistveno povečala vsebinska ponudba kartuzije. Obnovljen je velik del obzidja kartuzije, ostrešje na stavbi nekdanjih delavnic in kašče, obnovljena je ena izmed gotskih stavb, v kateri je na ogled razstava o dosedanjih raziskavah in obnovi kartuzije. V celoti je obnovljeno spodnje baročno poslopje, v katerem je danes na ogled stalna razstava o zgodovini kartuzije, v Otakarjevi peninski kleti pa zorijo penine konjiškega Zlatega griča. Sprehodite se lahko tudi po urejenih zeliščnih vrtovih, ter obiščete Zeliščarico Viva Sana, ki med svojimi zidovi skriva zakladnico zeliščnih napitkov in zdravilnih pripravkov, obiščete lončarski atelje ali pa ob vstopu obiščete najstarejšo gostilno na slovenskem – Gastuž.

Občina Slovenske Konjice načrtuje nadaljnjo obnovo spomenika ob sofinanciranju s strani Ministrstva za kulturo in evropskih finančnih mehanizmov.

 

 

 

 

 

Predvidena nadaljnja obnova z oceno stroškov:

 

Cerkev sv. Janeza Krstnika

– postavitev ostrešja in strehe, ureditev notranjosti

 

1.000.000 €

2.  Mali in veliki križni hodnik

– rekonstrukcija in oprema celic ob velikem križnem hodniku

– predstavitev malega križnega hodnika

 

500.000 €

270.000 €

3. Vzhodno in zahodno gotsko poslopje s kaščo

– info center in trgovinice

– oprema prireditvenega prostora (sedišča, premični oder, razsvetljava,  okrepčevalnica, sanitarije)

 

250.000 €

 

350.000 €

4. Spodnje baročno poslopje 230.000 €
5. Vzhodni in severni del obzidja in obrambni stolpi 100.000 €

 

V skladu s smernicami Zavoda za varstvo kulturne dediščine RS je prioriteta – obnova cerkve.

V obdobju od leta 1995, ko se je pričela intenzivna obnova kartuzije, pa do danes je bilo vloženih cca. 1.300.000 €, pri čemer je delež sofinanciranja države 50%, kar vsekakor ni zanemarljivo.

V letih obnove – cca 15 let, se je obnovil velik del obzidja kartuzije, ostrešje na stavbi nekdanjih delavnic in kašče, obnovljena je ena izmed gotskih stavb, v kateri je na ogled razstava o dosedanjih raziskavah in obnovi kartuzije. V celoti je obnovljeno spodnje baročno poslopje, v katerem je danes na ogled stalna razstava (avtorica je dr. Nataša Golob) o zgodovini kartuzije, v Otakarjevi peninski kleti pa v miru in spokoju zorijo penine konjiškega Zlatega griča. Sprehodite se lahko tudi po urejenih zeliščnih vrtovih, ter obiščete Zeliščarico Viva Sana, ki med svojimi zidovi skriva zakladnico zeliščnih napitkov in zdravilnih pripravkov, obiščete lončarski atelje in si ob spretnih lončarjevih rokah ogledate nastajanje imenitnih lončarskih izdelkov ali pa ob vstopu obiščete najstarejšo gostilno na slovenskem – Gastuž.

Trenutno poteka faza priprav izdelave Strokovnih podlag za prostorsko načrtovanje območja Žičke kartuzije, pri čemer se poseben poudarek namenja programom in vsebinam, ki ohranjajo identiteto prostora, upoštevajoč vključevanje domačinov ter njihove ponudbe v razvoj doline, kar je po direktivah EU ključnega pomena za obstoj kulturne dediščine za današnje in bodoče generacije.

 

Obnova kliče po nadaljevanju, vendar trenutne finančne razmere tako v državi kot tudi na občini cilje oddaljujejo za nedoločen čas. Tudi o višino potrebnih finančnih sredstev za dokončanje obnove, je v tem trenutku nemogoče govoriti, saj bo skoraj vsak nadaljnji obnovitveni postopek zahteval tudi predhodne arheološke raziskave, ki pa bodo zelo obsežne, tako fizično kot finančno.

 

Med prioritete pri obnovi vsekakor sodi cerkev, kjer je predhodno potrebno  izvesti arheološke raziskave, izdelati projekt statične sanacije in izdelati izvedbeni projekt za obnovo cerkve. V nadaljevanju bi vsekakor želeli obnoviti zgornje gotsko poslopje in stavbo nekdanjih delavnic, urediti prvotni vhod v kartuzijo ter omogočiti izvajanje novih vsebin v kartuziji, saj stremimo k taki obnovi in ureditvi, da bi spomenik lahko zaživel, se čim bolj samostojno vzdrževal in postal del našega zgodovinskega spomina.

 

Ali  bo kartuzija ponovno zaživela in nam govorila o svojem nekdanjem pomenu,ni  odvisno le od raziskovalcev in konservatorjev, ne od naklonjenosti ljudi, ki z Žičko kartuzijo živijo in si zanjo prizadevajo, ampak od vseh, ki smo dediči te izjemne dediščine.

 

9.5. Nadaljnja obnova Starega gradu

 

Konjiški grad sodi v svoji današnji obliki k  tipu t.i. potegnjenih gradov zrele gotske dobe. Razprostira se vzdolž zleknjenega, precej strmega hriba na pobočju Konjiške gore nad naseljem Slovenske Konjice in že na prvi pogled kaže znamenja številnih prezidav in dozidav, ki so v različnih obdobjih postopno izoblikovale njegovo fizionomijo.

Skoraj do svoje prvotne višine sta ohranjena le hiša ( pritličje in dve nadstropji ) in gotski Bergfrid  (pritličje in štiri nadstropja ) na vzhodni strani. Grad, ki je nastal v 12. stoletju, je bil  eden največjih in najimenitnejših na Štajerskem in še danes sodijo njegovi ostanki med naše najpomembnejše grajske razvaline.

Prvotno romansko jedro gradu je danes komaj razvidno. V zahodnem delu ruševin v spodnjih zidovih še naletimo na romanske zidove in romanski je tudi mali stolpič v sredini ruševin. Večina zidovja izvira iz gotske dobe. Sem sodi zlasti mogočni peterokraki stolp, ki so ga še v 14. stoletju prislonili k stanovanjski stavbi, pa tudi masivni obrambni zidni plašč. Kasneje so to zasnova še dozidavali s stanovanjskimi stavbami, obod pa so utrdili s pasom renesančnih utrdb – med njimi z bastijo, ki ima skoraj štirimetrske zidove.

Grad je značilen primer raščenega gradu, ki se je iz manjšega romanskega zametka postopoma razvil v razsežen grajski sestav.

V listini o ustanovitvi Žičke kartuzije je grad prvič izrecno omenjen leta 1165. Sigurno pa je bil zgrajen mnogo prej, mogoče celo v 10. stoletju. Prvi znani lastniki gradu so bili Konjiški gospodje, prvi je omenjen Leopold I. leta 1164.

Zadnja leta se ostanki gradu obnavljajo tako, da se bo zaščitil pred propadanjem in bodo posamezni deli omogočali dejavnosti, ki bodo grad oživljali s primernimi vsebinami. Stari grad je bil in ostaja znamenitost mesta, ki se stoletja pod njimi razvija.

Konjiški grad je kulturni spomenik lokalnega pomena, njegov lastnik je Občina Slovenske Konjice, upravljavec pa javni zavod Splošna knjižnica Slovenske Konjice.

Grad obnavlja s pomočjo finančnih sredstev iz državnega in občinskega proračuna in sicer na podlagi javnih razpisov, pod strokovnim vodstvom konservatorjev iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Celje.

Do leta 2006 so bili sanirani in delno rekonstruirani peterokotni stolp, objekt na zahodni strani grajskega kompleksa, ostanki stolpaste stavbe ob peterokotnem stolpu ter renesančna rondela na vzhodni strani grajskega jedra, do konca leta 2008 pa še južno obzidje.

Od leta 2008 dalje se obnova grad ni nadaljevala zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, v prihodnje pa se ob sofinanciranju s pomočjo državnih in evropskih sredstev, načrtuje nadaljnja obnova, ki bi ohranila kulturno znamenitost pred nadaljnjim propadom.

 

 

 

 

  1. PRIKAZ FINANCIRANJA KULTURE S STRANI OBČINE SLOVENSKE KONJICE

 

Podatki v tabeli prikazujejo višino proračunskih sredstev za financiranje področja kulture v Občini Slovenske Konjice za obdobje 2011 – 2013.

 

Izdatki za kulturo leto 2011 leto 2012 leto 2013
plače 133.000,00 127.214,00 124.436,00
premije 3.140,00 3.004,00 1.550,00
drugi osebni prejemki 14.062,00 17.568,95 9.248,52
prispevki delodajalca 22.000,00 21.042,00 20.360,00
materialni stroški 145.000,00 146.560,00 140.440,00
knjige 27.500,00 27.500,00 27.500,00
drugi programi 95.000,00 96.000,00 94.000,00
JSKD 4.128,00 5.128,00 5.000,00
MCDD 2.500,00 2.500,00 2.500,00
Glasbena šola 17.236,06 18.153,93 17.059,39
skupaj 463.566,06 464.670,88 442.093,91
proračun-primerna poraba 8.281.907,00 8.239.817,00 8.068.616,00
delež v primerni porabi 5,60 % 5,64 % 5,48 %

 

 

 

 

 

 

  1. ANALIZA SLABOSTI, PREDNOSTI, IZZIVOV IN NEVARNOSTI

 

Prednosti:

  • številne kulturno-zgodovinske znamenitosti in bogata kulturna tradicija,
  • velik kulturni potencial (javni zavod na področju kulture, relativno dobro razvita ljubiteljska kultura),
  • organizacija odmevnih prireditev,
  • porast iniciative mladih,
  • razvit izobraževalni sistem (glasbena šola, osnovne šole, gimnazija),
  • uspešno iskanje novih finančnih virov financiranja – evropski strukturni skladi,
  • obnovljen Stari trg,
  • ugoden prometni položaj (avtoceste, bližina turističnih destinacij).

 

Slabosti:

  • infrastruktura potrebna obnove in dograditve (adaptacija in dograditev glasbene šole, pomanjkanje prostorov za društva, pomanjkanje prostorov knjižnica – Kulturni center, dokončanje obnove Doma kulture Loče, nadaljevanje obnove objektov kulturne dediščine,
  • obnova objektov je povezana z velikimi finančnimi stroški,
  • pomanjkanje povezovanja med kulturo in ostalimi področji družbe,
  • neizdelan celovit informacijski sistem,
  • premajhna povezanost izvajalcev s področja kulture, razpršenost in nepreglednost.

 

Izzivi:

  • vzpostaviti celovit informacijski sistem,
  • večji izkoristek kulturnega potenciala za turizem (javni zavod, razvita ljubiteljska dejavnost),
  • tržiti in razvijati kulturo skozi gospodarstvo,
  • izkoristiti velik potencial mladine,
  • okrepiti povezavo med kulturo in ostalimi področji družbe (šolstvom, športom, turizmom, dejavnostmi mladih),
  • vsebinsko obogatiti obnovljen Stari trg,
  • izkoristiti nove možnosti sodelovanja z ostalimi občinami, regijami in mednarodno sodelovanje,
  • izkoristiti nove možnosti za financiranje in mednarodne povezave v EU,
  • neizkoriščeni turistični potenciali.

 

Nevarnosti:

  • premajhna finančna podpora kulturi s strani državnih in evropskih sredstev,
  • šibko trženje kulture in sodelovanje z gospodarstvom,
  • pomanjkanje sredstev proračuna za obnovo in dograditev objektov,
  • premajhne investicije v nadaljnji razvoj kulture in s tem posledični upad kulturnih vsebin,
  • pomanjkanje celovitega informacijskega sistema.

 

 

 

  1. STRATEGIJA KULTURE OBČINE SLOVENSKE KONJICE

 

12.1. VIZIJA RAZVOJA KULTURE V OBČINI SLOVENSKE KONJICE

 

Kultura v občini Slovenske Konjice sega v vse pore družbenega življenja in je odprta do novih, svežih programov za  vse skupine  občanov, povezana z gospodarstvom, turizmom, športom in izobraževanjem, ki vedno išče nove alternativne vire financiranja, kar samo še pospešuje njen razvoj in se predstavlja v javnosti kot enoten organizem.

 

Zagotoviti dostopnost kulturnih dobrin in pogoje za ustvarjalnost

Cilj izhaja iz kulturne razsežnosti človekovih pravic in je usmerjen v spodbujanje vseh vrst dostopnosti kulturnih dobrin in ustvarjalnosti. Dostopnost kulture ne sme biti bistveno pogojena s socialnim statusom posameznika, zato je ta cilj ena izmed prioritet kulturne politike na vseh področjih kulture.

Ukrepi:

  • zagotavljati ustrezno skrb za optimalno delovanje in razvijanje javne kulturne infrastrukture (poleg centralnih objektov skrbeti tudi za javne kulturne objekte v krajevnih skupnostih),
  • zagotavljati dostopnost javne kulturne infrastrukture najširšemu krogu izvajalcev s področja kulture,
  • digitalizacija kina,
  • izobraževanje za poklice v kulturi in neposredna podpora ustvarjalcem, med drugim: spoštovanje avtorskih pravic, pomoč umetnikom, podpora samozaposlenim v kulturi …

 

 

Ohranitev obstoječega kulturnega standarda in njegova postopna nadgraditev

Ukrepi:

  • financiranje kulturnih dejavnosti v okviru obstoječih proračunskih postavk na področju kulture,
  • ohranitev obsega kulturnih vsebin na ravni doseženega in dodajanje novih vsebin v programe javnega zavoda,
  • povečati delež sodelovanja med nevladnimi organizacijami in javnim zavodom.

 

 

 

Permanentno vključevanje v evropski kulturni prostor

Ukrepi:

  • sodelovanje na razpisih,
  • sodelovanje z mednarodnimi asociacijami,
  • pridobitev znaka Evropske dediščine za Žičko kartuzijo,
  • prijateljska mesta.

 

Financiranje kulturnih dejavnosti skladno z zakonom

Ukrepi:

  • izvedba javnih razpisov za kulturne programe in projekte,
  • pri pripravi finančnih načrtov za področje kulture je potrebno upoštevati financiranje javne službe v višini zakonsko opredeljenih osnov, ki vključujejo stroške delovanja zavoda, stroške za plačilo dela v skladu s kadrovskim načrtom in programske materialne stroške ter stroške za investicijsko vzdrževanje prostorov in nakup opreme.

 

Slovenske Konjice kot pomembno in prepoznavno kulturno – turistično središče

Ukrepi:

  • podpora nadstandardnim produkcijam,
  • promocija kulturno-umetniških programov, občinskih služb in medijev.

 

Dvig kulturne ravni in konkurenčnosti ponudbe

Ukrepi:

  • celovit pristop pri vzgoji občanov (medijska podoba kulturnih dogodkov, plakatiranje, sodelovanje s šolami, …),
  • vzgoja in izobraževanje ljudi, ki pripravljajo kulturno ponudbo (menedžment),
  • spodbujanje kulturnega turizma.

 

Skrb za kulturno dediščino

Temeljno izhodišče je, da je kulturna dediščina ne le kulturna dobrina, temveč tudi potencial za gospodarski, predvsem turistični razvoj občine. Cilj je nadaljevati z obnovo kulturne dediščine.

Ukrepi:

  • zagotavljanje sredstev za obnovo kulturne dediščine,
  • zagotoviti dostopnost celovitih informacij o kulturni dediščini (celovit pregled nad kulturno dediščino, celovite informacije o kulturni dediščini …),
  • vključevanje dediščinskih vsebin v izobraževalne programe,
  • pridobitev znaka Evropske dediščine za Žičko kartuzijo,
  • razglasitev Žičke kartuzije za spomenik državnega pomena.

 

12.2. PRIORITETE OBČINE SLOVENSKE KONJICE NA PODROČJU KULTURE

 

Reševanje problematike kulture v Občini Slovenske Konjice prikazujemo v sklopu dveh prioritet:

  • ohranjanje in nadgradnja standarda kulturnega življenja Občine Slovenske Konjice in
  • nadgradnja vzpostavitve vzvodov za partnerstvo.

 

Vsaka prioriteta ima več strateških ciljev, ki predstavljajo različne programe reševanja problematike. V okviru programa so določeni cilji posameznega programa, predlogi ukrepov, potencialni nosilci programa ter časovni okvir, v katerem je program mogoče realizirati. K uresničevanju strateških ciljev bo občina težila v naslednjih letih in jih natančneje obravnavala v razvojnih načrtih in drugih operativnih planih.

 

  1. Ohranjanje in nadgradnja standarda kulturnega življenja Občine Slovenske Konjice

 

Občina Slovenske Konjice ima postavljene relativno visoke temelje za razvoj kulture, vendar pa je kulturno življenje v Slovenskih Konjicah potrebno neprestano revitalizirati. Glavni cilj razvoja kulture je izgradnja identitete, vrednosti in edinstvenosti mesta ter povečanje kvalitete življenja njegovih občanov. Zavedati se je potrebno dejstva, da sta kultura in umetnost povezani s samo kvaliteto življenja občanov. Zato je ustvarjanje pogojev in zagotavljanje sredstev za razvoj raznolikih oblik kulturnega življenja in umetniškega ustvarjanja pogoj za kvalitetnejšo prihodnost.

 

Strateški cilji:

  • reševanje infrastrukturnih problemov,
  • iskanje novih virov financiranja,
  • reševanje problematike komunikacije v kulturi,
  • pospeševanje kulture kot dejavnika socializacije zapostavljenih družbenih skupin,
  • revitalizacija Starega trga.

 

Program:        Reševanje infrastrukturnih problemov

 

Cilj:                 Rešiti problematiko infrastrukture, učinkoviteje uporabljati trenutne zmožnosti, omogočiti pogoje za ustvarjalnost na področju kulture in njen razvoj.

 

Predlogi ukrepov Nosilci in sodelujoči v projektu Časovni okvir
omogočiti dostopnost obstoječe infrastrukture izvajalcem in posameznikom s področja kulture Občina Slovenske Konjice (občina), javni zavodi 2014 – 2020 in po 2020
nadaljnja obnova Starega gradu občina, SK Slovenske Konjice 2014 – 2020 in po 2020
nadaljnja obnova Žičke kartuzije občina, SK Slovenske Konjice 2014 – 2020 in po 2020
dograditev Doma kulture občina, SK Slovenske Konjice 2014 – 2020 in po 2020
adaptacija podstrešja OŠ Pod goro za potrebe glasbene šole občina 2014 – 2020 in po 2020
dokončanje obnove Doma kulture Loče

 

občina, SK Slovenske Konjice 2014 – 2020 in po 2020

 

 

Program: Iskanje novih virov financiranja

 

Cilj: Razvijati možnosti kulturnih programov in zavodov, da čim več sredstev pridobijo iz novih virov in na ta način razvijati bolj zanimive, mednarodne in sveže programe ter se z njimi vključevati v EU.

 

Predlogi ukrepov Nosilci in sodelujoči v projektu Časovni okvir
informacije o novih programih financiranja, predvsem iz EU, izmenjava informacij med kandidati občina, medobčinski urad 2014 – 2020 in po 2020
izobraževanje za financiranje s predstavitvijo programov, seminarjev občina, javni zavodi, medobčinski urad 2014  – 2020 in po 2020
večja finančna podpora projektom, ki imajo možnost dodatnega vira financiranja, še posebej iz EU občina 2014 – 2020 in po 2020
sodelovanje z medobčinskim uradom občina, SK Slovenske Konjice 2014 – 2020 in po 2020
sodelovanje z Ministrstvom za kulturo občina, SK Slovenske Konjice 2014  – 2020 in po 2020
pridobitev znaka Evropske dediščine za Žičko kartuzijo občina, SK Slovenske Konjice 2014 – 2016
razglasitev Žičke kartuzije za spomenik državnega pomena

 

občina, SK Slovenske Konjice 2014 – 2016

 

 

Program: Spodbujanje komunikacije v kulturi

 

Cilji:    Spodbuditi komunikacijo med institucijami in uporabniki, približati vsebine s področja kulture občanom in turistom, izboljšati učinkovitost promocije izvajalcev kulturnih dejavnosti

 

Predlogi ukrepov Nosilci in sodelujoči v projektu
ponovno uvesti skupno predstavljanje, oglaševanje in informiranje o dogodkih – prireditveni vodnik občina, javni zavodi, društva, TIC Slovenske Konjice
vzpostavitev posebne mesečne priloge o kulturi v lokalnem časopisju z različnimi rubrikami občina, SK Slovenske Konjice, TIC Slovenske Konjice, društva
vodenje skupnih projektov občina, javni zavodi, TIC Slovenske Konjice

 

 

 

 

 

 

Program:        Pospeševanje kulture kot dejavnika socializacije zapostavljenih družbenih skupin

 

Cilji:    Vključevanje posebno ranljivih skupin prebivalstva: mladih, starejših občanov, invalidov, dolgotrajno brezposelnih, ljudi z nizkimi prejemki in nizko stopnjo izobrazbe.

 

Predlogi ukrepov Nosilci in sodelujoči v projektu
vključevanje šolarjev, mladine v aktivnosti izvajalcev na področju kulture šole, društva, SK Slovenske Konjice, DPM, MCDD, občina
povezovanje preventivnih programov in ozaveščanje mladine s kulturnimi programi šole, društva, SK Slovenske Konjice, DPM, MCDD, občina
vključevanje brezposelnih mladih v aktivnosti izvajalcev na področju kulture občina, MCDD, DPM, Zavod za zaposlovanje, društva
zagotavljanje brezplačnega dostopa do kulturnih vsebin in javnih dobrin (knjižnica, obknjižnične vsebine) občina, SK Slovenske Konjice
prednostna obravnava projektov za otroke občina, vrtci, sole
pospeševanje kulturnih programov in projektov invalidov občina, šole, Dom starejših občanov, SK Slovenske Konjice, Zavod za gluhe in naglušne
skrb za odpravo infrastrukturnih ovir občina, SK Slovenske Konjice
vključevanje in spodbujanje prostovoljnega dela v različnih organizacijah šole, MCDD, Zavod za zaposlovanje, Dom starejših občanov, društva
vključevanje umetniških poklicev v štipendijsko shemo občina

 

 

Program:        Revitalizacija Starega trga

 

Cilji:                Oživljanje Starega trga

 

Predlogi ukrepov Nosilci in sodelujoči v projektu
obnoviti prostore v lasti občine in jih napolniti s primerno vsebino občina
zagotavljanje pogojev za pospešeno vračanje trgovcev s specifično ponudbo vsebino v mestno jedro občina
spodbujanje izvedbe primernih projektov v mestnem jedru občina, TIC Slovenske Konjice, SK Slovenske Konjice
vključevanje v turistično ponudbo občina, TIC Slovenske Konjice
dodatne prireditve za otroke Vrtci, šole, DPM
promocija kulturnega dogajanja v mestu občina, SK Slovenske Konjice
vzpostavitev konstruktivnega dialoga s stanovalci in lastniki lokalov občina

 

  1. Nadgradnja vzpostavitve vzvodov za partnerstvo

 

Strateški cilji:

  • vzpostaviti vzvode za partnerstvo med organizacijami na področju kulture,
  • vzpostaviti vzvode za partnerstvo med kulturo in gospodarstvom,
  • vzpostaviti partnerstvo med kulturo in šolstvom,
  • vzpostaviti partnerstvo med kulturo in športom,
  • vzpostaviti partnerstvo med kulturo in turizmom.

 

Program:        Vzpostavitev partnerstva med organizacijami na področju kulture

 

Cilji:                Učinkovitejši programi akterjev, zmanjševanje stroškov

 

Predlogi ukrepov Nosilci in sodelujoči v projektu Časovni okvir
koordinacija dejavnosti različnih kulturnih akterjev občina, SK Slovenske Konjice, JSKD IO Slovenske Konjice, glasbena šola, MCDD, DPM, društva 2014 – 2020 in po 2020
organizacija, vzpostavitev in vodenje  info točke … občina, TIC Slovenske Konjice 2014 – 2020 in po 2020

 

Program:        Vzpostavitev vzvodov za partnerstvo med kulturo in gospodarstvom

 

Cilji:                Novi viri financiranja za kulturo, pospeševanje in spodbujanje gospodarstva za sponzoriranje in donacije.

 

Predlogi ukrepov Nosilci in sodelujoči v projektu
navezava na oglaševanje in promocijo podjetja ali produktov prek kulture občina, vsi prosilci finančnih sredstev
iskanje skupnih točk promocije podjetja in kulturnih vsebin občina, vsi prosilci finančnih sredstev
vsakoletno podeljevanje priznanj za sponzorja oz. donatorja leta občina, SK Slovenske Konjice
popularizacija sponzorstva in donatorstva občina

 

 

Program:        Vzpostavitev vzvodov za partnerstvo med kulturo in šolstvom

 

Cilji:    Vzgoja mladih za kulturno udejstvovanje, vzgoja potencialnih porabnikov vsebin s področja kulture in potencialnih financerjev, vključevanje mladih, posredno reševanje problematike drog in alkohola med mladimi. Na ta način se posredno vzpostavlja nova zasnova kulture.

 

Predlogi ukrepov Nosilci in sodelujoči v projektu
sodelovanje z vrtci občina, vrtci, javni zavodi
vključevanje javnih zavodov na področju kulture v obvezne izbirne vsebine osnovne in srednja šola, SK Slovenske Konjice, javni zavodi
posvečanje pozornosti akterjev s področja kulture mladini občina, MCDD, SK Slovenske Konjice, javni zavodi
sodelovanje med šolami in mladinskimi organizacijami MCDD, osnovne in srednja šola
sodelovanje s šolami pri mednarodnih izmenjavah občina, MCDD, osnovne in srednja šola
prednost programov, ki nastanejo v sodelovanju in s sofinanciranjem občina
vključevanje umetniških poklicev v štipendijsko shemo Občine Slovenske Konjice občina
dostopnost šolske infrastrukture kulturnim ustvarjalcem občina,  sole

 

 

Program:        Vzpostavitev vzvodov za partnerstvo med kulturo in športom

 

Cilji:    Navezava na športne prireditve in s tem zadovoljevanje potreb domačih in tujih turistov, ki ostanejo v Slovenskih Konjicah še nekaj časa po športni prireditvi, gre tudi za dodaten vir finančnih sredstev.

 

Predlogi ukrepov Nosilci in sodelujoči v projektu
sodelovanje kulturnih institucij in društev ob posameznih športnih prireditvah Zavod za šport, občina, javni zavodi, kulturna društva
izkoriščanje športnih objektov za večje kulturne prireditve Zavod za šport, občina, SK Slovenske Konjice

 

 

Program:        Vzpostavitev vzvodov za partnerstvo med kulturo in turizmom

 

Cilji:    Za oblikovanje uspešne podobe Slovenskih Konjic ter identifikacije turizma s kulturo je potrebno še naprej graditi na spodbujanju sodelovanja turizma in kulture.

 

Predlogi ukrepov Nosilci in sodelujoči v projektu
oblikovanje zanimivih turističnih programov s kulturno podobo Slovenskih Konjic TIC Slovenske Konjice, občina, javni zavodi, Turistično društvo Slovenske Konjice
oblikovati skupno ponudbo kulturnih in turističnih programov SK Slovenske Konjice, javni zavodi, društva, občina

LPK pripravila:

Jerneja Ristič Levart, vodja SK Slovenske Konjice

Organizacijski odbor:

mag. Renata Klančnik, direktorica SK Slovenske Konjice

Tjaša Kangler, vodja TIC Slovenske Konjice

Breda Slapnik, vodja JSKD OI Slovenske Konjice

Laura Krančan, vodja Mladinskega centra

Branimir Klevže, ravnatelj Glasbene šole Slovenske Konjice

mag. MBA Matej Šretl, direktor Zavoda za šport Slovenske Konjice

Marija Brecl, vodja Oddelka za družbene dejavnosti Občine Slovenske Konjice

Jerneja Ristič Levart, vodja SK Slovenske Konjice

Slovenske Konjice, maj 2014

Predlagatelj: Miran Gorinšek, župan Občine Slovenske Konjice

Povezave

Splošne iInformacije

Skip to content