- Ta dogodek je minil.
Pomladni koncertni cikel pri Didiju: ZLATKO KAUČIČ & TOMAŽ GROM & ANDREJA RAUCH PODRZAVNIK
14. aprila 2022 19:00 - 20:30
Zlatko Kaučič – tolkala in
Tomaž Grom – kontrabas, elektronika
+
Andreja Rauch Podrzavnik – gib
Tomaž Grom – kontrabas, elektronika
+
Andreja Rauch Podrzavnik – gib
Zlatko in Tomaž sodelujeta že preko 20 let. V zasedbi z Andrejo se bosta srečala drugič.
Zlatko Kaučič
Leta 2018 je praznoval štirideset let ustvarjanja na področju jazzovske in improvizirane glasbe ter mentorstva mladim glasbenikom. Začetek svoje profesionalne glasbene poti je postavil v leto 1978, v klub Tres Tristes Tigres v španskem mestu Valencija, kjer se je zaposlil kot hišni bobnar. V zgodnjih sedemdesetih jo je pobrisal čez mejo, snemal in nastopal v Italiji, sodeloval v glasbeni kooperativi Swiss v Švici, kjer je med drugimi igral tudi Radu Malfatti, se 1976 preselil v Barcelono in začel igrati po klubih in festivalih kot solist in v sodelovanju z raznimi glasbeniki, med drugimi tudi s Stevom Lacyjem. V letih 1981–1983 je Zlatko poučeval bobne na jazz šoli Taller de musicos v Barceloni. Od leta 1984, ko se je preselil v Amsterdam, se je vključil v izredno močno tamkajšnjo sceno improvizirane glasbe in se kot skladatelj uveljavil na področju uprizoritvene in plesne umetnosti. Po osamosvojitvi se je ponovno ustalil v Sloveniji in na široko zakoračil v izjemno plodno ustvarjalno obdobje.
Izdal je nad 60 zgoščenk, od katerih so nekatere postale prepoznavne doma in v tujini. Iz njegovega obsežnega opusa jih je bilo kar nekaj uvrščenih na razne lestvice in v izbore najboljših. Zgoščenka East West Daydreams je v reviji All about jazz prejela 5 zvezdic, delo Zvočna polja za T. S. pa je bilo leta 2012 v isti reviji proglašeno za album meseca. Trojni album naslovljen Koncerti ob 30. letnici ustvarjanja je bil leta 2009 v britanski reviji JazzTimes in italijanski reviji JazzColours uvrščen med 10 najboljših albumov. Zgoščenka Round about one o’clock, ki jo je ustvaril z Evanom Parkerjem, je bila leta 2011 prav tako uvrščena med 10 najboljših albumov. Samostojni projekt PAV je bil leta 2007 v spletni reviji All about jazz uvrščen med 100 najboljših albumov, zgoščenko z naslovom Emigrants pa so glasbeni kritiki uvrstili med 100 najboljših albumov leta 2011.
Gostoval je na številnih pomembnih festivalih: Town Hall (New York), Coca Cola (Atlanta), North See jazz festival (Den Haag), Krakow jazz fest, Ab Libitum (Varšava), Barcelona jazz festival, Hong Kong jazz festival, Cairo jazz festival, Ljubljana jazz festival idr. Zlatko Kaučič je igral in snemal z velikimi imeni in inovatorji na področju jazza in improvizirane glasbe, kot so John Lewison, Keeny Wheeler, Paul Bley, Albert Mangelsdorff, Chico Freeman, Louis Sclavis, Peter Brötzman, Aleksander Balanescu, Ken Vandermark, Joëlle Léandre, Marc Ribot, Evan Parker in mnogi drugi. Posnel je glasbo za nekaj filmov in sodeloval v dokumentarcih v Španiji. V Novi Gorici vodi skupino »Kombo« in glasbeno šolo. Zasnoval je Brda Contemporary Music Festival, ki ga kurira od leta 2011. Kreativnost onstran klišejev, čistost glasbe, glasbo, ki tvega, ki provocira, ki da misliti, je kompleksna in preplet raznih glasbenih jezikov. Nujna kilometrina in izkušnje, ne le glasbene življenjske izkušnje.
Leta 2018 je praznoval štirideset let ustvarjanja na področju jazzovske in improvizirane glasbe ter mentorstva mladim glasbenikom. Začetek svoje profesionalne glasbene poti je postavil v leto 1978, v klub Tres Tristes Tigres v španskem mestu Valencija, kjer se je zaposlil kot hišni bobnar. V zgodnjih sedemdesetih jo je pobrisal čez mejo, snemal in nastopal v Italiji, sodeloval v glasbeni kooperativi Swiss v Švici, kjer je med drugimi igral tudi Radu Malfatti, se 1976 preselil v Barcelono in začel igrati po klubih in festivalih kot solist in v sodelovanju z raznimi glasbeniki, med drugimi tudi s Stevom Lacyjem. V letih 1981–1983 je Zlatko poučeval bobne na jazz šoli Taller de musicos v Barceloni. Od leta 1984, ko se je preselil v Amsterdam, se je vključil v izredno močno tamkajšnjo sceno improvizirane glasbe in se kot skladatelj uveljavil na področju uprizoritvene in plesne umetnosti. Po osamosvojitvi se je ponovno ustalil v Sloveniji in na široko zakoračil v izjemno plodno ustvarjalno obdobje.
Izdal je nad 60 zgoščenk, od katerih so nekatere postale prepoznavne doma in v tujini. Iz njegovega obsežnega opusa jih je bilo kar nekaj uvrščenih na razne lestvice in v izbore najboljših. Zgoščenka East West Daydreams je v reviji All about jazz prejela 5 zvezdic, delo Zvočna polja za T. S. pa je bilo leta 2012 v isti reviji proglašeno za album meseca. Trojni album naslovljen Koncerti ob 30. letnici ustvarjanja je bil leta 2009 v britanski reviji JazzTimes in italijanski reviji JazzColours uvrščen med 10 najboljših albumov. Zgoščenka Round about one o’clock, ki jo je ustvaril z Evanom Parkerjem, je bila leta 2011 prav tako uvrščena med 10 najboljših albumov. Samostojni projekt PAV je bil leta 2007 v spletni reviji All about jazz uvrščen med 100 najboljših albumov, zgoščenko z naslovom Emigrants pa so glasbeni kritiki uvrstili med 100 najboljših albumov leta 2011.
Gostoval je na številnih pomembnih festivalih: Town Hall (New York), Coca Cola (Atlanta), North See jazz festival (Den Haag), Krakow jazz fest, Ab Libitum (Varšava), Barcelona jazz festival, Hong Kong jazz festival, Cairo jazz festival, Ljubljana jazz festival idr. Zlatko Kaučič je igral in snemal z velikimi imeni in inovatorji na področju jazza in improvizirane glasbe, kot so John Lewison, Keeny Wheeler, Paul Bley, Albert Mangelsdorff, Chico Freeman, Louis Sclavis, Peter Brötzman, Aleksander Balanescu, Ken Vandermark, Joëlle Léandre, Marc Ribot, Evan Parker in mnogi drugi. Posnel je glasbo za nekaj filmov in sodeloval v dokumentarcih v Španiji. V Novi Gorici vodi skupino »Kombo« in glasbeno šolo. Zasnoval je Brda Contemporary Music Festival, ki ga kurira od leta 2011. Kreativnost onstran klišejev, čistost glasbe, glasbo, ki tvega, ki provocira, ki da misliti, je kompleksna in preplet raznih glasbenih jezikov. Nujna kilometrina in izkušnje, ne le glasbene življenjske izkušnje.
Tomaž Grom (Ljubljana, 1972), kontrabasist, avtor
Glasbo dojema kot medij komunikacije, ne kot estetski užitek. Išče razloge za muziciranje. Brezkompromisno drega v aktualni družbeni prostor. Glasba je zanj iskanje, so nepojasnjena vprašanja, pretakanje zamisli, negotove situacije. Kompozicija je improvizacija. Improvizacija mu daje prostor, da odbluzi, da dela napake, da se izgublja in iznajdeva intrigantne rešitve. V improvizaciji težave rojevajo razmisleke in odpirajo nove poti. Pogreša poglobljeno in kompleksno refleksijo.
Gostoval je na festivalih po Evropi in severni Ameriki, ustvaril avtorsko glasbo za številne gledališke, plesne in lutkovne predstave ter filme.
Je ustanovitelj in programski vodja Zavoda Sploh, ki se ukvarja s produkcijo glasbenih in uprizoritvenih umetnosti ter z izobraževanjem in založništvom. V njegovem okviru kurira festival Neposlušno. Do leta 2018 je kuriral tudi seriji zvočnih ciklov Confine aperto in Zvokotok, do leta 2013 Neformo. Je tudi avtor performansov Keemo, Carte Blanche, Moje telo, moja kletka (z Anjo Novak), Bruto, Ništrc, Pozabljeno, prezrto, Duša, šum, ventil in žica, zvočne instalacije Na ta veseli dan kulture in večletnega projekta iMštrument.
Po njegovi zamisli je nastal celovečerni dokumentarni film Šum Balkana režiserja Borisa Petkoviča. Je avtor video portretov umetnic, ki nastajajo za spletni portal Centralala.si in filma Komaj čakam, da prideš.
Najtesnejši sodelavci pri filmu in v uprizoritvenih umetnostih so: Špela Trošt, Bojan Jablanovec, Tomi Janežič, Loup Abramovici, Špela Čadež, Iztok Kovač, Boris Petković …
Zasedbe: Kutin / Grom, Tomažin / Grom, Samo Gromofon, Šalter Ensemble, Oholo!, Dörner / Grom in Kaučič / Grom.
Glasbo dojema kot medij komunikacije, ne kot estetski užitek. Išče razloge za muziciranje. Brezkompromisno drega v aktualni družbeni prostor. Glasba je zanj iskanje, so nepojasnjena vprašanja, pretakanje zamisli, negotove situacije. Kompozicija je improvizacija. Improvizacija mu daje prostor, da odbluzi, da dela napake, da se izgublja in iznajdeva intrigantne rešitve. V improvizaciji težave rojevajo razmisleke in odpirajo nove poti. Pogreša poglobljeno in kompleksno refleksijo.
Gostoval je na festivalih po Evropi in severni Ameriki, ustvaril avtorsko glasbo za številne gledališke, plesne in lutkovne predstave ter filme.
Je ustanovitelj in programski vodja Zavoda Sploh, ki se ukvarja s produkcijo glasbenih in uprizoritvenih umetnosti ter z izobraževanjem in založništvom. V njegovem okviru kurira festival Neposlušno. Do leta 2018 je kuriral tudi seriji zvočnih ciklov Confine aperto in Zvokotok, do leta 2013 Neformo. Je tudi avtor performansov Keemo, Carte Blanche, Moje telo, moja kletka (z Anjo Novak), Bruto, Ništrc, Pozabljeno, prezrto, Duša, šum, ventil in žica, zvočne instalacije Na ta veseli dan kulture in večletnega projekta iMštrument.
Po njegovi zamisli je nastal celovečerni dokumentarni film Šum Balkana režiserja Borisa Petkoviča. Je avtor video portretov umetnic, ki nastajajo za spletni portal Centralala.si in filma Komaj čakam, da prideš.
Najtesnejši sodelavci pri filmu in v uprizoritvenih umetnostih so: Špela Trošt, Bojan Jablanovec, Tomi Janežič, Loup Abramovici, Špela Čadež, Iztok Kovač, Boris Petković …
Zasedbe: Kutin / Grom, Tomažin / Grom, Samo Gromofon, Šalter Ensemble, Oholo!, Dörner / Grom in Kaučič / Grom.
Andreja Rauch Podrzavnik (1975, Kranj), koreografinja in pedagoginja, večkrat nagrajena avtorica uprizoritvenih, raziskovalnih in izobraževalnih projektov, ples pojmuje kot način obnašanja. Z vpraševanjem, kako misliti in prakticirati umetnost v danem kontekstu, preverja aktualnost struktur in formatov svojega delovanja. S tega gledišča je kot plesna ustvarjalka včasih na robu definicije plesa in ravno ta rob je pogosto tisti, ki jo privlači in ji omogoča realiziranje idej, navdihov.
Kompozicijo plesa poučuje na SVŠGUGL, umetniški gimnaziji ter improvizacijo plesa na seminarjih v Sloveniji in tujini. Leta 2009 je soustanovila Zavod Federacija in je aktivna članica kolektiva Federacija, ki svoje delovanje usmerja tudi v širši družbeni kontekst ter tako aktivno srečuje različne socialne skupine kot so otroci, starostniki, dijaki itd.
Kompozicijo plesa poučuje na SVŠGUGL, umetniški gimnaziji ter improvizacijo plesa na seminarjih v Sloveniji in tujini. Leta 2009 je soustanovila Zavod Federacija in je aktivna članica kolektiva Federacija, ki svoje delovanje usmerja tudi v širši družbeni kontekst ter tako aktivno srečuje različne socialne skupine kot so otroci, starostniki, dijaki itd.
Po koncertu bo “pokoncertni” pogovor, ki ga bo vodil Luka Juhart, umetniški vodja Pomladnega koncertnega cikla pri Didiju.
Vstopnice: 12 EUR, učenci, dijaki in študentje: brezplačno.
Informacije in prodaja vstopnic: Center za kulturne prireditve Slovenske Konjice, 03 758 04 37.