Koncertni cikel pri Didiju: Luka Juhart, Tilen Lebar, Mauricio Valdés San Emeterio, Elvis Homan, Matej Bonin & Evgeny Drapiko

Tilen Lebar je slovensko-nizozemski skladatelj, improvizator in saksofonist, ki se osredotoča na ustvarjanje umetniških del v polju spominskih reakcij in raznih akustičnih odzivnosti prostora. V zadnjem desetletju se z neprestanim eksperimentiranjem posveča razvoju razširjenega vokabularja na svojem primarnem inštrumentu, tj. saksofonu, na drugih klasičnih inštrumentih, ki spodbujajo njegov partikularni interes, v elektroakustični glasbi in elektroniki v živo.

Lebarjeva glasba presega limite in rine k razširjenim zmožnostim posameznih inštrumentov, da bi ustvaril prostor za raziskavo in nepozabno zvočno izkustvo. Skozi konceptualno provokacijo se njegova glasba osredotoča na hlastanje zraka in ne dopušča prekinitve toka misli. Opisana je bila kot surova, lepa in determinirana.

Kot skladatelj je sodeloval s številnimi inštrumentalisti (Christoph Grund, Sae Lee, Luka Juhart, Matej Šarc, Anja Clift in Valentina Štrucel …j), ansambli za sodobno glasbo (Asamisimasa, Contrechamps, Oerknal, Slagwerk Den Haag, Concept Store Quartet …), inštitucijami (Eksperimentalni studio Jugozahodnega nemškega radia, Residentie Orkest, Orkest de Ereprijs, Nizozemska nacionalna opera in balet …) in z različnimi dirigenti (Andrew Hilary Grams, Gregory Charette in Clark Rundell).

Lebar je s klarinetistom Szilardom Benesom izdal album Bijna Samenhangend pri založbi Inexhaustible Editions ter s kitaristom in skladateljem Domnom Gnezdo album Floating Compression pri nizozemskem založniku Donemus. Po zaključenem Konservatoriju za glasbo in balet v Mariboru (mentor Peter Kruder), po neformalnem kompozicijskem mentorstvu Uroša Rojka in končanem magistrskem študiju saksofona (v razredu Matjaža Drevenška in Mihe Rogine) na ljubljanski Akademiji za glasbo je Lebar opravil magistrski študij kompozicije na Kraljevem konservatoriju v Haagu, na Nizozemskem (v razredih Petra Adriaansza, Cornelisa de Bondta in Guusa Janssena), kjer je opravil še dodatno umetniško izpopolnjevanje na področju saksofona (v razredu Raafa Hekkeme).

Mauricio Valdés San-Emeterio je v Sloveniji živeči skladatelj, kurator in razvijalec medijskih sistemov. Njegova kariera, vselej povezana z akustično, elektroakustično in eksperimentalno glasbo, se razvija na različnih umetniških področjih. Njegovo delo obsega solo inštrumentalno izvajanje, ansambelsko komponiranje, mešane medije, improvizacijo, prostorske postavitve, performans, film in različne odrske umetnosti. Njegova dela so bila kot del uradnega programa različnih festivalov, konferenc in simpozijev, večinoma osredotočenih na glasbo in zvočno umetnost, razstavljena v devetnajstih državah.

Oblikovanje tehnologij in vsebin za produkcijo Immersive studia s čedalje širšimi orodji, raznolikimi prizorišči in formati je v zadnjem času postalo njegovo glavno področje dela. Je kurator in vodja raziskav in razvoja v HEKA Labu v Kopru in direktor Zavoda Suigeneris.

Elvis Homan (1991) je glasbenik, aktivno delujoč med Ljubljano in Rotterdamom. Leta 2017 je zaključil dodiplomski študij na University of Arts Codarts v Rotterdamu in magistriral na akademiji v Amsterdamu, na smeri za živo elektroniko in sodobno kompozicijo. V svoji glasbeni karieri je izdal več zgoščenk in nastopal na festivalih po Sloveniji in tujini (North Sea Jazz Festival, InJazz, Tivoli Vredenburg, Trieste Loves Jazz, Oktober Jazz, Jazz Wine of Peace, Kurja Polt, International Film Festival Rotterdam, Mozzajik Jazz Festival Velenje, Imago, Haarlem JazzX, Riga Jazz Festival, Sound Explicit, Gibanica, CoFestival, Spider Festival itd.). Ukvarja se tudi s pisanjem sodobne komponirane glasbe, kamor vključuje sodobne tehnike in elektroniko. Skupaj z Boštjanom Simonom je skomponiral glasbo za film Haxan, premierno predstavljen na žanrskem filmskem festivalu Kurja Polt. Je dobitnik več prestižnih nagrad: prva nagrada Leiden Jazz Award 2017 /w Marco Apicella Trio ter dvakrat druga nagrada na Erasmus Jazz Prijs, 2016 ter 2017. Elvis je vodja zasedb Rotterdam Electronic Orchestra, Quartzite 4tet in Punky Button Clan ter član zasedb NOTA, Marco Apicella Trio, The Celestial Turkey, Void Noise, aug.unis, Resurrection (2.0). Sodeloval je tudi pri drugih mednarodnih glasbenih, filmskih in plesnih projektih.

Matej Bonin (1986) je diplomiral iz kompozicije pod mentorstvom prof. Uroša Rojka na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Izobraževanje je nadaljeval na Univerzi za glasbo in uprizoritvene umetnosti v Gradcu, smer kompozicija – glasbeni teater pod mentorstvom prof. Beata Furrerja. Študij v tujini je s štipendijo podprlo Ministrstva za kulturo Republike Slovenije. Za svoja dela je prejel več nagrad, med drugim leta 2008 Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani, na priporočilo dirigenta in skladatelja Petra Eötvösa je bil v letu 2014 prejemnik nagrade Gargonza Arts Award. Na 62. Mednarodni skladateljski tribuni Rostrum v Talinu 2015 je zmagal v kategoriji do 30 let s skladbo Cancro (za simfonični orkester). Leta 2016 je bil prejemnik delovne štipendije Ministrstva za kulturo. V letu 2017 je svoje delo Shimmer II predstavil na festivalu “cresc…Biennale für Moderne Musik Frankfurt Rhein Main”, v sklopu kompozicijskega seminarja, ki ga organizira Ensemble Modern. Septembra 2021 je bila v Kölnski operni hiši premierno izvedena kratka opera Lunarium, za katero je Bonin prispeval glasbo. Med zadnjimi deli velja izpostaviti dela Gimnastika ne/smisla II (2021), Eppur si muove IV – koncert za saksofon, tolkala in orkester (2022) ter Gimnastiko ne/smisla III (2023).

Njegova dela so bila izvedena na številnih festivalih doma in v tujini (Musica Viva Festival Munich, Warsaw Autumn, Alte Oper Frankfurt, Budapest Music Center, New Directions Festival, Gare du Nord Basel, Cankarjev dom, Slovenski glasbeni dnevi, Slowind festival, Bienale za sodobno glasbo Koper itd.). Redno sodeluje z mednarodno uveljavljenimi solisti in ansambli (Ensemble Modern, Norrbotten NEO, RTV Simfonični orkester, Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije, akordeonist Luka Juhart, violistka Megumi Kasakawa, hornist Saar Berger, pevka Irena Tomažin, tolkalni duo Drumartica, OL-SK duo, Savasa Trio, Shanghai Sinfonietta, Slowind ansambel, Divertimento Ensemble, neuverBand, ansambel MD7) in številnimi drugimi izvajalci. Pomembno mesto v njegovem ustvarjanju predstavljajo tudi sodelovanja s plesnimi koreografi (Ana Pandur, Mirjam Klebel, Irena Tomažin, Tomaž Simatovič). Plod teh sodelovanj so štiri plesne predstave, za katere je prispeval glasbo: Islands in the fog (2010), Paradise on stage (2014) in Telo glasu (2015), Beli Šum (2022). Bonin je docent za področje glasbene teorije na Akademiji za glasbo v Ljubljani in učitelj glasbeno-teoretskih predmetov na Gimnaziji Koper.

Luka Juhart se že vrsto let neutrudno posveča sodelovanju s sodobnimi skladatelji, pri njih naroča nova dela, skupaj z njimi vstopa v ustvarjalne dialoge in tako je do danes sam ali v različnih zasedbah pripravil vsaj 70 krstnih izvedb novih del. Redno sodeluje z Urošem Rojkom in Vinkom Globokarjem. Pogosto je sodeloval tudi s T. Larcherjem, C.-S. Mahnkopfom, E. Demetzem, K. Huberjem, V. Žurajem, M. Boninom, A. Fuentesom, B. Šaljić Podešva in številnimi drugimi skladatelji. Izvaja tudi baročno glasbo, med drugimi s Camerato Zürich, T. in P. Demengo in V. Jacobsenom.

Zanimivo raznolike in raznorodne so tudi ustanove in prostori, v katerih Luka Juhart posreduje svoje delo in delo sodobnih skladateljev. Igral je že v elitnih dvoranah, kot so Allice Tully Hall v New Yorku, koncertna dvorana luzernskega KKL, Royal Albert Hall v Londonu, Elbphilharmonie v Hamburgu, Philharmonie v Parizu, Concertgebouw v Amsterdamu, Musikverein na Dunaju in Tonhale v Zürichu. Pa vendar je eden tistih vse številčnejših inštrumentalistov, ki glasbene estetike in tradicionalne podlage svoje igre ne vežejo le na tradicionalna okolja in prostore glasbene umetnosti. Redno sodeluje z Zavodom Sploh, ki se osredinja predvsem na svobodno improvizirano glasbo in na okolja, ki so bliže glasbenemu undergroundu.

Njegovi posnetki so izdani pri založbah NEOS, ECM, ORF, L’innomable, Sploh in drugih. Sodeloval je pri izvedbah več glasbeno-performativnih del ter nastopil na uglednih festivalih, kot so londonski BBC Proms, Festival Luzern, glasbeni dnevi Donaueschingen, Klangspuren Schwaz, Varšavska jesen, Transit Leuvn, November Music s’Hertogenbosch, festivalu Aldeburg, Bienalu v Zagrebu in Benetkah ter v okviru Združenja za komorno glasbo v Lincolnovem centru v New Yorku. Igral je s številnimi orkestri, med drugim z Orkestrom leipziškega Gewandhausa, Slovensko filharmonijo, Simfoničnim orkestrom BBC s Škotske, dunajskima Radijskim simfoničnim orkestrom ORF in Tonkuenstler orkestorm, z Münchenskim komornim orkestrom, Nemško radijsko filharmonijo ter ansambli Contrechamps, SWR Experimental, Windkraft in drugimi.
Luka Juhart je tudi avtor glasbe in član Društva slovenskih skladateljev. Na skladateljski tribuni Rostrum 2018 se je njegova skladba Unleashed uvrstila med priporočena dela. Poleg poustvarjalnega in ustvarjalnega dela se posveča tudi kuriranju različnih koncertnih ciklov. Predava na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer vodi katedro in Studio za sodobno glasbo. Za svoje delo na Akademiji za glasbo je Luka Juhart leta 2015 prejel Svečano listino za izjemne pedagoške in raziskovalne dosežke Univerze v Ljubljani. Leta 2008 je prejel Zlato ptico za glasbo, leta 2020 pa nagrado Prešernovega sklada.

“Elektroakustični prostori”

Glasba za harmoniko ter analogne instrumente, posnetke in elektroniko v živo.

Program: Matej Bonin, Tilen Lebar, Mauricio Valdés San Emeterio, Luka Juhart.

Luka Juhart – harmonika,

Tilen Lebar, Mauricio Valdés San Emeterio, Elvis Homan, Matej Bonin – elektronika,

Evgeny Drapiko – video.

Informacije: Center za kulturne prireditve Slovenske Konjice, 03 758 04 37,

FB: Center za kulturne prireditve Slovenske Konjice,

IG: @ckpslovenskekonjice.