|
Grad je bil eden največjih in najimenitnejših na Štajerskem in še danes sodijo njegovi ostanki med naše najpomembnejše grajske razvaline. Prvotno romansko jedro gradu je danes komaj razvidno. V zahodnem delu ruševin v spodnjih zidovih še naletimo na romanske zidove in romanski je tudi mali stolpič v sredini ruševin. Večina zidovja izvira iz gotske dobe. Sem sodi zlasti mogočni peterokraki stolp, ki so ga še v 14. stoletju prislonili k stanovanjski stavbi, pa tudi masivni obrambni zidni plašč. Kasneje so to zasnova še prizidavali s stanovanjskimi stavbami, obod pa so utrdili s pasom renesančnih utrdb – med njimi z bastijo, ki ima skoraj štirimetrske zidove. Grad je značilen primer raščenega gradu, ki se je iz manjšega romanskega zametka postopoma razvil v razsežen grajski sestav. V listini o ustanovitvi Žičke kartuzije je grad prvič izrecno omenjen leta 1165. Sigurno pa je bil zgrajen mnogo prej, mogoče celo v 10. stoletju. Prvi znani lastniki gradu so bili Konjiški gospodje, prvi je omenjen Liupold I. leta 1164. Zadnja leta se ostanki gradu obnavljajo tako, da se bo zaščitil pred propadanjem in bodo posamezni deli omogočali dejavnosti, ki bodo grad oživljali s primernimi vsebinami. Stari grad je bil in ostaja znamenitost mesta, ki se stoletja pod njimi razvija.
|
Dediščina 
