|
Mestno jedro našega mesta se deli na novo in staro mestno jedro. Novo mestno jedro se imenuje MESTNI TRG, kateri se prične omenjati v začetku 20. stol., medtem ko se drugi del mestnega jedra STARI TRG prične omenjati že leta 1146.  |
Z avtobusne postaje proti mestnemu jedru si lahko najprej ogledate znamenitosti Mestnega trga.
V osrčju Mestnega trga se nahajajo sodišče, kulturni dom, hotel Dravinja. Na samem trgu je novodobni spomenik z naslovom " Dva ptiča z zlomljeno perutjo" avtorja g. Franca Purg. Spomenik je simbol življenja (voda), svobode in spomina na revolucijo. Poleg vodometa in krožnega vodnega toka (življenja) opazimo dve ptici: majhno in veliko. Manjšo ptico, ki je simblo svobode, hrani odrasla ptica – mati, ki ima zlomljeno krilo (boj, revolucija, izkušnje). Kipar Purg se je odločil povezati ptici z vodo, ker je v Slovenskih Konjicah povsod prisotna
(po legendi voda deli po dolgem in počez, razmejuje stari del mesta z novonastalim mestnim jedrom).Če nadaljujete pot prečkate reko Dravinjo, ki teče skozi naše mesto. Na mostu vas pozdravijo doprsni kipi konja, simbola Slovenskih Konjic.
Na levi strani, takoj ob koncu mosta se nahaja milni kamen, kateri je ostanek glavne prometnice, ki je vodila tod skozi in povezovala Dunaj – Trst. Na nasprotni strani pa se nahaja spominska plošča na evropsko tekmovanje imenovano Entente Florale, na kateri so obeležena slovenska mesta, katera so sodelovala na tem tekmovanju.
Ob vstopu v Strai trg lahko na hiši št. 2, zasledite fresko sv. Florjana, ki nas opomni na pogoste požare v Slovenskih Konjicah, prav tako v osrčju Starega trga o pogostih požarih priča freska na hiši št. 38.
V Starem trgu je bila nekoč tudi postojanka imenovana Reganda, katera je bila namenjena prevpregi konj. Konjice so torej nastale kot obcestna naselbina in so od vsega začetka imele prometno – tržni značaj.
Svežino našemu mestu daje posebnost, ohranjena od samega začetka omembe Konjic
(Konjice so dobile naziv Slovenske leta 1934), potok najbolj poznan pod imenom Gospodična, nekateri pa imenujejo tudi Zmajeva slina ( oba imena izhajata iz legend).
Nad potokom je lepo oblikovano kužno znamenje sv. Florjana s štirimi svetniki ( na osrednjem stebru je kip sv. Florjana, na nižjih podstavkih okoli njega pa so kipi sv. Frančiška Ksaverija, sv. Roka, sv. Jurija in sv. Janeza Nepomuka), ki nas tudi opozarja na pogoste požare v Slovenskih Konjicah, saj so Konjice pogorele najmanj štirikrat. Spomenik je v 18. stoletju postavil znani konjiški kipar Franc Zamlik. Po zadnjem požaru so v Konjicah zgradili kamnite hiše iz kamenja iz Žičke kartuzije, in takšna podoba našega mesta se je ohranila vse do danes.
Legenda o nastanku Konjiškega trga Spletanje raznih zgodb in legend je na splošno značilnost človeške preteklosti in kot večina srednjeveških mest in trgov imajo Slovenske Konjice svojo legendo, ki pripoveduje o strašnem zmaju, ki naj bi živel na Konjiški gori.
Naše babice in dedki še danes radi pripovedujejo, da je Konjiška gora znotraj votla. V njej pa je nekoč valovilo mogočno gorsko jezero, ki je vase vpijalo deževje, tako da po vsej gori ni bilo nobenega studenca. V tem jezeru je živel zmaj, ki je rjovel in divjal po jezeru, tako da je grmelo in se je tresla vsa gora, po njenem pobočju pa so drli hudourniki. Ljudje, ki so živeli ob vznožju gore so se zaradi nemirnega zmaja začeli bati, da bi se gora razpočila, ter da bi voda zalila njihove domove ter rodovitnega polja.
V skrbeh so se zatekli k bogatemu graščaku, ki je živel nad njimi, po nasvet. Graščak jim je svetoval, da bi se s strašnim zmajem skušali nekako pogoditi. Ljudje so se razveselili pametnega nasveta in že naslednji dan so se odpravili na goro. Ko so zagledali strašno pošast, so kar onemeli od strahu. Nazadnje se je eden izmed njih le opogumil in zmaju razložil njihove prošnje. Tedaj je iz zmajevih ust zadonela strašna zahteva: " Miroval bom, če mi vsako leto na Jurijevo pripeljete šest konjiških devic! " Ob misli na zmajevo zahtevo jih je spreletel srh. Po kratkem posvetu so zahtevo vendarle sprejeli, če so hoteli rešiti svoje domove in vso dolino. V dolino so se vračali z mešanimi občutki, saj niso bili prepričani, če so ravnali prav. Bili so veseli, da so rešili sebe in dravinjsko dolino, žalostni pa zaradi šest mladenk, ki jih bodo vsako leto na Jurijevo morali peljati pošastnemu zmaju. Tržani so tako vsako leto za letom s krvavečimi srci žrtvovali svoje mlade hčere, da so si ohranili življenja in svojo ljubljeno dolino pred povodnjijo. Leto za letom je hudobni zmaj na Jurijevo s svojo sapo v goro potegnil mladenke in jih požrl. Ko je prišla na vrsti graščakova edinka, ga je začelo skrbeti in srce se mu je razmehčalo nad dosedanjimi žrtvami. Graščak je razmišljal in razmišljal, kako bi rešil hčerko rešil pred zmajem, toda ničesar pametnega se mu ni porodilo po glavi.
Na Jurijevo so žalostni prebivalci dravinjske doline v dolgi procesiji zmaju zopet pripeljali šest nedolžnih deklet, med katerimi je tokrat bila graščakova hči. V gori je zopet strahovito zagrmelo in zabučalo, kajti zmaj je znova hotel požreti šest dravinjskih lepotic. V tistem trenutku pa je na belem konju prijezdi sv. Jurij, ki je zmaju presekal vrat in tako rešil konjiška dekleta, ter prebivalce dravinjske doline pred strašnim zmajem.
Graščak pa je bil tako vesel, da je sv.Juriju v zahvalo, ker je rešil njegovo hčer, pod goro dal postaviti cerkev sv.Jurija. Takrat je pod goro nastal tudi trg. Prebivalci tega trga pa so se še dolga spominjali teh dogodkov in v spomin na to so tudi izbrali svoj grb belega konja na zelenem polju in modrim nebom nad njim. Svoj trg so poimenovali Konjice. Goro, kjer je nekdaj prebival strašni zmaj pa Konjiška gora. Pred jezerski izvir so zvalili ogromno skalo, ki se v spomin na nedolžne mladenke imenuje Gospodična.
Starejši ljudje tudi pripovedujejo, da se je grb, ki je predstavljal belega konja na zelenem polju in modrim nebom sčasoma spremenil v grb z belim konjem na rdečem polju, zaradi pogostih požarov v Konjicah.
|
Dediščina 
