Nahajamo se pod v vznožjem škalskih vinogradov. Škalce so ena najlepših in boljših vinorodnih leg. Vse to spada pod vinorodno deželo Podravje, Mariborski vinorodni okoliš, pod okoliš Obronki Pohorja – južnega Pohorja in Konjiški ožji okoliš.

Konjiški ožji okoliš ima več leg in bolj znane so slednje:
- vinorodna lega Brdo
- vinorodna lega Škalce
- vinorodna lega Polene
- vinorodna lega Špitalič
- vinorodna lega Klokočovnik
- vinorodna lega Žička gorca
- vinorodna lega Lipoglav
- vinorodna lega Zbelovska gora

Na našem območju so vinsko trto poznali že Kelti – predniki Rimljanov. Ko so Slovani prišli izza Krpatov v letih 500-600 našega štetja so se šele seznanili z njo.
Na konjiškem je najstarejši dokaz o obstoju vinogradov v zgornjih Dravinjskih goricah in sega v leto 1173 (Jaz posplošim zadevo in rečem, da so dokazi iz let, ko so Slovenske Konjice dobile trške pravice – 860 let…).

Splošna gospodarska kriza v letih 1812 – 1818 je zajela vso Avstrijo in seveda tudi kmetijstvo Dravinjskih goricah. Ker se je pšenici cena močno povečala, se je marsikateri vinogradnik moral zadolžiti oz. se znašel v težavah. Kmetijstvu so želeli dati novo upanje in tako so župnišča, veleposestniki in kmeti pričeli obnavljati vinograde. Pričeli so saditi kvalitetne sorte grozdja, ki so prišle iz Francije. Te so še danes dobro znane: rizlingi, traminec, muškati, burgundec… Vino je tako pridobili na kvaliteti in posledično tudi na ceni. Vinogradniki so vina pili malo, zato so ga večino pridelka prodali.
Ob koncu 19. stoletju se je zgodila katastrofa. Prišla je nova neozdravljiva bolezen iz Amerike – trtna uš. Mnogo je uničila. Pravijo, da toliko vinogradov, kot je bilo do leta 1850 verjetno ne bo nikoli več.
Danes se lahko pohvalimo, da se slovensko vinarstvo razvija. Počasi lahko ugotavljamo, da ima vedno večjo prednost kvaliteta in ne kvantiteta. Kar pomeni, da je vina mogoče res malo manj, drži pa tudi da je vino mnogo kakovostnejše, kot je bilo to v času socializma. Počasi se vinu vrača ime.

V naši vinoteki imamo več različnih proizvajalcev vina, kot so na primer: Zlati grič, vinogradništvo Brumec, vinogradništvo Celcer, vinogradništvo Založnik, vinogradništvo Podkubovšek in vinogradništvo Krošl. Da lahko nekdo sodeluje v vinoteki, mora imeti vino vrhunsko, primerno embalirano z etiketo in vino mora doseči kakšno medaljo na Radgonskem kmetijsko – živilskem sejmu. Lepo pa je tudi če doseže kakšno priznanje na ljubljanskem vinskem festivalu.
 Velik ponos je tudi prvo Viteško vino  - pridelovalec Zlati grič. Sodelovanje v navezi občina in Zlati Grič, pa je tudi zelo zanimivo, saj ob vsakem novem jubileju Slov. Konjic (850 letnica, 860 letnica) Zlati Grič napolni nekaj tisoč primerkov Jubilejnega Konjičana.

Pri nas skušamo združiti tudi dva različna tipa umetnikov. Eden je slikar in drugi pa je vinar. Vsak lahko nariše sliko, a le ljudje ki imajo dar narišejo takšno sliko, ki je všeč tudi ostalim in so zanjo pripravljeni odšteti nekaj denarja.
In v končni fazi vsak lahko skuša pridelati vino, a le ljudje z veliko ljubezni, spoštovanje, znanja… Lahko pridelajo vrhunsko kapljico, ki bo tudi drugim všeč. Ko pijemo vino, se je potrebno zamisliti, koliko ljubezni, prostega časa in truda (znoja) je dejansko v tej kapljici, da je takšno kot je. Težko je donegovati primerno vino oz. vino, ki bo všeč tudi ostalim ljudem. Zato moramo takšnega človeka še posebej spoštovati…

Nikakor ne smemo pozabiti tudi na čebelarstvo Žvikart, ki čudovito dopolnjuje ponudbo naše vinoteke

Vinogradniki se nahajajo v Klokočovniku, na nadmorski višini 350 in 430 metrov. Posajeni so izključno na južnih vinogradniških legah. V njih rastejo naslednje sorte:

• Beli pinot
• Chardonnay
• Sauvignon
• Traminec
• Renski rizling
• Laški rizling
• Modri pinot 

Vse te sorte so posajene na dobrih dveh hektarjih. Dve tretjini vinogradov je na gojitveni obliki enojni giyot. Prav tako so vsi vinogradi vključeni v integrirano pridelavo, to je okolju prijazno pridelavo.
Večina vina, ki ga pridelajo prodajo odprtega, nekaj pa ga tudi ustekleničijo. Največji uspeh so do sedaj dosegli z Laškim rizlingom.
Laški rizling suhi jagodni izbor
Grozdje je bilo potrgano 7. novembra 2002. Leta 2004 je bilo to vino nagrajeno, in sicer na mednarodnem ocenjevanju vin v Ljubljani s srebrno medaljo in v Gornji Radgoni z zlato medaljo.

Vinogradniko so posajeni tik nad Ločami in dajejo lep pogled na samo vas. Posajeni so na južnih legah in sicer z naslednjimi sortami:

• Chardonnay
• Sivi pinot
• Modri pinot
• Modra frankinja
• Syraz

Vinogradniki so vključeni v integrirano pridelavo, torej okolju prijazna pridelava grozdja. Vsi vinogradi so zasajeni na novo, saj so stari od tri do osem let. Vsa vina, ki se predelajo se stekleničijo in se ustekleničena tudi prodajo. Nekaj vina se proda tudi v Ameriko. To vino se imenuje Dancing man.
Dancing man 2005
To vino je pridelano iz sort, ki so bile pred leti mešano posajene v enem vinogradu. Vino je sestavljeno iz osmih sort, ki so potrgane skupaj in prav tako tudi sprešane. Vino se zelo dobro prodaja na ameriškem tržišču.

Brdo 18a
3210 Slov. Konjice

0bdelujejo vinograd v velikosti 1,2 HA (4.600 trsov) v katerem so zastopane predvsem sorte:

• Chardonnay
• Laški rizling
• Rumeni muškat
• Kerner

Pri njih je možno kupiti kakovostna vina v steklenici po en liter in v rimfuzi sorte (Chardonnay in zvrst GABROVNČAN), pridelajo in polnijo tudi buteljčna vrhunska vina (Chardonnay pt, Kerner normalna trgatev, Rumeni muškat, Laški rizling), ki so polsuha in polsladka. Potrditev kakovosti njihovih vin so predvsem zlata odličja na društvenih tekmovanjih, ponosni so na zlato medaljo za Chardonnay pt (2002) in srebrno medaljo Kerner v Gornji Radgoni.

Degustacijski vzorci:

• Chardonnay normalna trgatev (2002) je polsuho z 12g ostanka sladkorja in 6g sk.kislin
• Chardonnay pozna trgatev (2002) je polsladek 35g ost.sladkorja in 6g sk. Kislin
• Rumeni muškat normalna trgatev (2003) je polsladko z 30g ostanka sladkorja in 6,8g sk. Kislin
• Kerner (2002) je polsladek z 35g ost. Sladkorja in 6,8g sk. Kislin
• Laški rizling (2002) pozna trgatev je polsladek z 24g ost. sladkorja in 7g sk. Kislin
• Laški rizling (2003) nor. trgatve z 12g ost. Sladkorja in 6,8g sk. kislin

So sadjarsko, vinogradniška kmetija, ki leži na vrhu Škalc. Izključno pridelujejo sadje,  vrhunska in kakovostna vina. Od sort v vinogradu so najbolj zastopane štiri sorte:

• Renski rizling,
• Chardonnay,
• Laški rizling 
• Modra frankinja.
• Glavnino svoje proizvodne polnjo  v litrske steklenice pod imenom Škalčan. Od vrhunskih vin pa polnjo  Renski rizling in Chardonnay normalne trgatve. Poleg tega pridelujejo  predikatna vina kot so izbor, jagodni izbor, ledeno vino ter suhi jagodni izbor. Majhen del svoje proizvodne pa do negujejo  tudi v penino.

Vina se predelujejo le iz grozdja lastnih vinogradov, ki se razprostirajo na 80 hektarjih vinorodne lege Škalc. Zaradi tega imamo popoln nadzor nad predelavo in kvaliteto grozdja v vinogradu in kasneje nad negovanjem vina v vinski kleti. Trgatev poteka ročno, iz vinograda do vinske kleti grozdje transportiramo samo v  posebnih  posodah, v kateri je do 20 kg grozdja. S tem preprečimo neželjeno maceracijo , oksidacijo in morebitno prehitro alkoholno fermentacijo transportiranega grozdja. 80 procentov donegovanih vin je bele barve, ostalo pa predstavlja modra frankinja. Bela vina donegujemo v kakovostna (70 %) in vrhunska (30%). Ta vina odlikuje svežina, aromatičnost, polnost in harmonija. Rdeča vina so zelo sadna, suha, pitna in sveža. Nega vin poteka klasično, naravno z čim manj posegi in jih pustimo zoreti  toliko časa, da so v njih kar najbolj izražene značilnosti, ki so dane od narave.    
Večino donegovanih vin stekleničimo na avtomatski polnilni liniji (gravitacijsko polnjenje vina,do 2000 steklenic na uro). Tudi oprema steklenic, pakiranje  skladiščenje ter distribucija potekata v vinski kleti.  V vinski kleti smo uvedli HACCP sistem leta 2003.

Konjiško vinogradništvo ima že več kot osemsto letno tradicijo, ki je potrjena v pisnih virih francoskega reda kartuzijanov iz Žičke kartuzije (1164). Kot piše Santonino, so imeli v petnajstem stoletju v svojih kleteh več vina kot vsa preostala pokrajina skupaj. Svoje vinograde so imeli tudi na odličnih legah v Škalcah, kjer danes na zaokroženem kompleksu 80ha pridelujemo grozdje iybranih vinskih sort.

Pridelujemo samo kakovostna in vrhunska vina, zato tehnologija pridelave temelji na minimalnih obremenitvah trte in na okolju prijazni predelavi. Trte večinoma rastejo na srednje težki peščeno-glinasti ilovici, kar se odraža v karakterju naših vin. K značilnemu tipu vin prispeva tudi krajevna klima, ki ji poleg obilo sončnih dni daje svoj pečat tudi mešanica alpskega in panonskega podnebja, ki se prepletata pod obronki mogočnega Pohorja in Konjiške gore.

V skupini kakovostnih vin pridelujemo zvrsti beli in rdeči Konjičan ter modro frankinjo. Vrhunska vina pridelujemo in polnimo kot sortna vina ter vina posebnih kakovosti. Paleto mirnih vin dopolnjujemo z belo in rose Konjiško penino, pridelano po klaični metodi z vrenjem v steklenici.

Za urejenost vinogradov, kvaliteto grozdja, za harmonijo in polnost vinskih polnitev Zlatega griča skrbijo v podjetju vinogradniki in kletarji, pod skrbnim nadzorom vodje proizvodnje Dejana Brečka in enologa Saša Topolška.

Trgatev: 20.10.2003

Okoliš: Mariborski vinorodni okoliš; podokoliš: obronki Pohorja

Lega: Škalce, Klanško; izpostavljenost: vzhodna, 320-360 m.n.v.

Klima: Kontinentalna klima z močnim vplivom Pohorja

Vinograd: Vertikalna urejenost; integrirana pridelava grozdja; zatravljen; gostota sadik: 4.000 sadik/ha; enojni guyot.

Prst, zemlja: srednje težka, peščena ilovica.

Lastnosti:
Alkohol: 12.1 %;
reducirajoči sladkor: 1,7 g/L;
skupne kisline: 6,0 g/L;
pH: 3,36.

Grozdje smo pecljali, nakar je sledila 24-urna hladna maceracija grozdja. Mošt smo razsluzili po 36 urah. Alkoholna fermentacija je potekala pri srednji temperaturi. Po končanem procesu fermentacije pa smo vino pretočili in ga pustili zoreti 6 mesecev v posodi iz nerjavečega jekla. Vino smo ustekleničili 2. junija 2006.

Barva: Rumenkasto slamnate barve; kristalno bistro vino.
Vonj: Zelo sorten. Izrazite primarne arome po vrtnem rastlinju, v ozadju pa zaznavna bezgova nota.
Okus: Izjemno živahno vino, ki tudi v ustih pokaže svojo prijetno sortnost in svežino. V končnici je zaznati njegov rastlinski značaj, ki mu lepo pristoji. Prijetno pitno in zelo mladostno vino.
Primerno: Najmanj 2 leti.

Razpoložljiva količina: 4.000 steklenic

Priporočene jedi: Ribje jedi z beluši, meso iz tunke,

Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju!

Trgatev:14.10.2005

Okoliš: Mariborski vinorodni okoliš, podokoliš obronki Pohorja

Lega: Škalce, zidanica 350 – 380 m.n.v., izpostavljenost: Južna

Klima: Kontinentalna klima z močnim vplivom pogorja Pohorja

Vinograd: Urejeni v vertikalo, integrirana pridelava grozdja,zatravljeni, gostota sajenja 4000 sadik/ha

Enojni Guyot.

Prst zemlja: Ilovica, lapor

Lastnosti: Alk: 13,1 vol.%
sk. Kisl.: 5,0 vol%
red, slad.: 3,0 g/l
pH: 3,36

Pri trgatvi smo trgali le zdravo grozdje, nakar je bilo razpecljano in nežno stisnjeno v membranski stiskalnici. Razsluz po 36 urah. Alkoholna fermentacija pri srednji temperaturi. Sledila je jabolčno mlečno kislinska fermentacija, ter šest mesečno zorenje na kvasovkah. Vino smo stekleničili v avgustu 2006.

Barva: Rumenkasto, kristalno bistro.

Vonj: sladki janež, glog, evkaliptus, deluje bogato in odseva bogato osnovo vina.

Okus: tudi tu se nadaljujejo zaznave, ki nakazujejo širino vina. Takoj zaznamo pestro sadnost z rahlo mineralno noto, ki z zrelo kislino in obstojno aromo deluje gladko in krepko.

Razpoložljiva količina: 10000 steklenic (0,75 L)

Priporočene jedi: meso iz tunke, kranjska klobasa, namazi z paštetami, kisla juha.

Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju!

Trgatev: 10.10. 2003

Okoliš: Mariborski vinorodni okoliš, podokoliš obronki Pohorja

Lega: Škalce, Balant 370 m.n.v.-390 m.n.v., izpostavljenost: J

Klima: Kontinentalna z močnim vplivom Pohorja
.
Vinograd: Vertikalna urejenost, integrirana pridelava grozdja, zatravljen, gostota sajenja: 4000 sadik/ha,enojni guyot

Prst, zemlja: ilovica, lapor

Lastnosti:

Alk.: 12,3 vol%, Red. slad.: 6,2 g/L, pH: 3,4, skupne kisline 5,6 g/l

Pri trgatvi smo grozdje prebirali, da smo izločili grozde okužene z žlahtno gnilobo. Grozdje je bilo razpecljano in nežno stiskano.  Bistrenje je potekalo 36 ur, nakar je bil mošt ostro razsluzen in pretočen v posodo iz nerjavečega jekla, kjer je fermentiral pri nizki temp.
Fermentacija je bila prekinjena z hlajenjem. Sledil je hiter prvi pretok in 4 mesečno zorenje in nega v cisternah iz nerjavečega jekla. Uporabljena je bila le ploščna filtracija. Sledilo je stekleničenje in eno-mesečno zorenje v steklenicah.
Barva: Rumenkasto vino sijočega videza.
Vonj: Zelo sadna aroma deluje zrelo in tipično sortno. Odkrivajo de vonji po cvetju (lipa), in rahla medena nota v ozadju, kar priča o zelo zrelem grozdju.
Okus: Vino je sortno, sadno, krepko v katerem sta lepo usklajena alkohol in kislina, ki daje vinu živahnost.

Razpoložljiva količina: 14000 steklenic 0,75l.

Priporočene jedi: Jedi iz svinjskega mesa, suhe mesnine, pečena  kokoš, pražena telečja jetrca, jedi z žara.

Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju!