Žička kartuzija

KONICA MINOLTA DIGITAL CAMERA

Dolina Sv. Janeza leži ob vznožju južnega pobočja Konjiške gore, na vzhodu pa se začenja tam, kjer se hriba Golo rebro in Slom razkleneta. Cesta iz smeri Žič, nas pelje mimo zaselkov Kraberk, Škedenj in Tolsti vrh, ob vijuganju, prepletenim s potokom Žičnica, najprej pripelje do območja nekdanjega Spodnjega samostana, ki je kasneje dobilo ime po tamkajšnjem Hospitalu, do Špitaliča.

OLYMPUS DIGITAL CAMERA
 
Na sredi te doline stoji kot edini ostanek kartuzijanskih časov, znamenita, poznoromanska cerkvica Marijinega obiskanja, katero na vhodu krasi edinstveni romanski portal, ki je med najstarejšimi ohranjenimi na slovenskem. V bližini stoji stavba župnišča, v katerem je zbrana dragocena zbirka knjig in mašnih rekvizitov iz časov Žičke kartuzije.

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

V tej popolnoma odmaknjeni in tesni dolinici si je takratni lastnik tega posestva, štajerski mejni grof Otokar III., okrog leta 1155 zadal nalogo, da ustanovi domovanje menihov iz Velike kartuzije na Francoskem, ki so po prihodu leta 1160 pričeli z izgradnjo večine poslopij, sprva lesenih, kasneje pa povsem zidanih. V Zgornjem samostanu (Žički kartuziji) so v glavnem delu prebivali bratje z zelo strogim redovnim življenjem, v spodnjem samostanu (Špitalič) pa so prebivali bratje-laiki.
Kartuzijani so se poleg redovnega življenja ukvarjali z lekarništvom in zdravilstvom, mlinarstvom, opekarstvom, steklarstvom in podobnimi deli, ki so služila preživetju redovne skupnosti. Znali so tudi poskrbeti za popotnike in goste, saj so že kmalu po nastanku zgradili v spodnjem samostanu omenjeni Hospital, ki je služil tako za nego bolnikov kot oskrbo gostov. Kasneje po turškem opustošenju in preselitvi tega dela v Zgornji samostan, pa je v 15. stoletju nastalo poslopje sedanjega Gastuža, verjetno ena najstarejših ohranjenih gostiln v Srednji Evropi.

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Žička kartuzija je zaradi svojega preko šestoletnega obstoja doživela veliko vzponov in padcev, preživela mnogo vladarjev in s tem tudi obdobij, od romantike, gotike, preko renesanse do baroka, kar se je vse poznalo tudi v njenem življenju in pri njenih obnovah.

Kartuzija 04

Leta 1782 je takratni cesar Jožef II. z dekretom ukinil delovanje Žičke kartuzije. Redovno življenje je zamrlo, v kartuziji pa je poslej bilo gospodarsko-upravno središče bivšega kartuzijanskega posestva, naborni okraj ter sedež župnije. Po letu 1827 so pričele stavbe bistveno propadati.

 

KONICA MINOLTA DIGITAL CAMERA

STALNA RAZSTAVA »KULTURNA DEDIŠČINA ŽIČKE KARTUZIJE«
Avtorica: prof., dr. NATAŠA GOLOB

V Žički kartuziji je od konca junija 2007 na ogled stalna razstava neprecenljive vrednosti in pomena, ki poskuša osvetliti pozabljena dejstva ter jih umestiti v naš spomin in zavest. Prof. dr. Nataša Golob je s svojim raziskovalnim delom opozorila na bogastvo iz Žič. Razdrobljeno in raztreseno gradivo po raznih knjižnicah je zbrala, prebrala, preučila in s strokovno spretnostjo zanesljivo povezala z žičko srednjeveško knjižnico. Avtoričino vrhunsko raziskovalno delo na področju proučevanja srednjeveških rokopisov prinaša številna nova spoznanja o Žički kartuziji, tamkajšnji knjižnici, pisarjih, avtorjih,knjigah in vsem, kar še knjigo obdaja – od pisave, pisal, jezika, vezav, platnic do knjižničarskih oznak in ekslibrisov.

KONICA MINOLTA DIGITAL CAMERA

KONICA MINOLTA DIGITAL CAMERA

XXNačrt kartuzija